Evropska varnostna in obrambna politika (EVOP) je pomemben element Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Njen poglavitni cilj je izvajanje operacij kriznega upravljanja in drugih aktivnosti ter razvoj novih instrumentov in konceptov, namenjenih doseganju ciljev SZVP. Osredotočena je na izvajanje vojaških in civilnih operacij kriznega upravljanja, vključujoč odziv v primeru naravnih, humanitarnih in drugih katastrof ter sistematičen pristop k načrtovanju ustreznih zmogljivosti in institucij.

Razvoj

Začetki EVOP segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja z razvojem Skupne zunanje in varnostne politike. Francosko-britanski vrh v St. Maloju 1998 je oblikoval okvir in glavne cilje EVOP. EVOP se je v tem obdobju razvijal vzporedno tako znotraj Zahodnoevropske unije kot tudi Evropske varnostne in obrambne identitete znotraj Nata. Evropski svet v Kölnu 1999 je formalno potrdil vlogo in definiral cilje EVOP.

Razvoj EVOP je bil od tega trenutka naprej izjemno hiter in dinamičen, tako v smislu vzpostavitve institucionalnega okvirja kot razvoja zmogljivosti. Razvoj se lahko deli na dve fazi, prva od 1998 do 2002, ko je bil vzpostavljen okvir in so bile definirane zmogljivosti, in druga po 2002, ko je EVOP zaživel v polnem obsegu. Njegovo vlogo in razsežnosti danes jasno kažejo definiran okvir in operacije, ki segajo od Jugovzhodne Evrope, Vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike do Azije.

Evropska varnostna strategija

Evropska varnostna strategija z naslovom "Varna Evropa v boljšem svetu", ki je bila sprejeta 2003, zagotavlja politični okvir EVOP. Strategija v smislu doktrinarnega dokumenta uvodoma analizira glavne izzive in grožnje evropski varnosti: terorizem, širjenje orožij za množično uničevanja, regionalni konflikti, propadle države in organizirani kriminal. Na podlagi te analize strategija definira tri cilje EU pri zagotavljanju njene varnosti in promocije vrednot: soočenje z grožnjami s politiko preprečevanja konfliktov z uporabo civilnih in vojaških zmogljivosti, krepitvijo varnosti v evropski soseščini na Zahodnem Balkanu, Bližnjem vzhodu in Kavkazu ter spodbujanjem učinkovitega multilateralizma v skladu z Ustanovno listino OZN.

Institucije

EVOP institucije so na strateški ravni pod pristojnostjo Evropskega sveta in Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC). Na operativni ravni je krovni organ v smislu politične kontrole in nadzora Politično-varnostni odbor, ki tesno sodeluje z generalnim sekretarjem/visokim predstavnikom za SZVP Solano ter vojaškim odborom EU.

Zmogljivosti

Začetne aktivnosti so bile definirane s t.i. Petersberškimi nalogami, ki so obsegale izvajanje mirovnih operacij, vzpostavitev miru, zagotavljanje humanitarne pomoči in zagotavljanje pomoči v primeru naravnih in drugih katastrof. Razvoj civilne komponente kriznega upravljanja se je začel 2000 z odločitvijo v Feiri in definiranjem aktivnosti na področju policije, pravosodja, javne administracije in civilne zaščite na podlagi Civilian Headline Goal 2008 iz 2004. Razvoj vojaške komponente kriznega upravljanja se je nadaljeval leta 1999 s sprejemom European Headline Goal ter nadgrajen s konceptom bojnih skupin (do ravni brigade) EU v 2004, ki je postal operativen v 2007 z možnostjo napotitve v 5-10 dneh za 30 – 120 dni.

Razvoj zmogljivosti je pomenil tako bolj sistematičen pristop kot tudi širitev vsebin, krepitev sodelovanja z drugimi akterji in ustanovitvijo institucij, ki naj pomagajo v tem razvoju. Evropska obrambna agencija je tako zadolžena za dolgoročen razvoj koherentne politike na področju obrambne industrije in trga, raziskav, razvoja in oborožitve.

EU je razvila instrumente, kot so npr. pomoč pri reformi varnostnega sektorja, razorožitve, demobilizacije in reintegracije, kot pomemben element tako v fazi preprečevanja konfliktov kot postkonfliktnega upravljanja.

Berlin plus

Pomemben mejnik v razvoju zmogljivosti je tudi t.i. Berlin plus aranžma, ki EU omogoča dostop in uporabo Natovih zmogljivosti glede načrtovanja in njihove uporabe. Obe organizaciji sta tudi razvili okvir sodelovanja, katerega cilj je komplementaren razvoj zmogljivosti. EU ima na področju kriznega upravljanja razvito sodelovanje tudi z Združenimi narodi in drugimi organizacijami. Tudi sodelovanje tretjih držav v EU operacijah v pomembnem obsegu povečuje zmogljivosti.

Slovenija in EVOP

Slovenija podpira nadaljnji razvoj EVOP v vseh njegovih stebrih: operacije, institucije in zmogljivosti. Slovenija sodeluje v EVOP operaciji v BiH, sodelovala je v EVOP operaciji v DR Kongo in v podpori EU Afriški uniji v Sudanu/Darfurju. Načrtuje sodelovanje v načrtovani EVOP operaciji na Kosovu. Slovenija skupaj z Italijo in Madžarsko v drugi polovici 2007 sodeluje v bojni skupini EU.

Predsedovanje EU in EVOP

Slovenija si bo v skladu z 18-mesečnim programom predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije prizadevala za krepitev strateškega partnerstva med EU in Natom ter krepitvijo sodelovanja s ključnimi partnerji. Nadaljevalo se bo delo v zvezi z vodenjem tekočih in načrtovanjem novih operacij. Poseben poudarek bo dan nadaljnjemu razvoju civilnih in vojaških zmogljivosti, usposabljanju in civilno-vojaškemu sodelovanju.

Uporabne povezave:

http://www.consilium.europa.eu/cms3_fo/showPage.asp?id=261&lang=en&mode=g