Od 1. maja 2004 je Slovenija članica Evropske unije. Pogled nazaj na dosedanje članstvo nas lahko navdaja s ponosom in zadovoljstvom. Slovenija se je izkazala kot prodorna in uspešna članica Unije. S svojim znanjem in izkušnjami je že pomembno prispevala h krepitvi Evropske unije in njenega položaja v svetu. Slovenija – kot prva med novimi članicami – v prvem polletju 2008 predseduje Svetu EU in pol leta vodi Unijo, kar je hkrati veliko priznanje in odgovornost.
 
Evropska unija se je izkazala kot posrečeno okolje za slovenske ambicije. Slovenija soodloča o prihodnosti Evrope in mednarodnih odnosov sploh. Članstvo v EU prinaša ugodnosti in prednosti. Po eni strani gre za pozitivne finančne in gospodarske učinke. Slovenija ima v »finančni perspektivi 2007–2013« na voljo precejšnja evropska sredstva. Bolj kot kadarkoli v preteklosti se ponujajo možnosti za pomembna vlaganja in za hiter razvoj. Po drugi strani je Evropska unija zgodovinsko najuspešnejši evropski mirovni in spravni projekt. V EU so se združile in zbližale države, ki so bile prej dedne sovražnice.

Sodelovanje med Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo … in drugimi državami je zgled tudi za Slovenijo. V EU pomnimo in razumemo nelahko evropsko preteklost, vendar se sproščeno odločamo o prihodnosti. Članstvo v EU je ponudilo nove možnosti Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije. Dosegli in večinoma presegli smo ideale Zedinjene Slovenije. Z vstopom RS v Evropsko unijo se manjšine v državah EU, čeprav zunaj Slovenije, združujejo z večino v Sloveniji. Slovenščina ni več manjšinski jezik, ampak enakopraven in uradni jezik EU. To je popolnoma nov položaj, ki ga niso imeli Slovenci niti v avstro-ogrski monarhiji niti v Jugoslaviji. Ljudje, ki so se nekoč posvečali slovenstvu kot deželni, republiški ali manjšinski usodi, se zdaj lahko posvetijo čemu drugemu. Problema, kot so ga poznali nekoč, danes ni več.
 
Evropska unija običajno prisluhne stališčem Slovenije, ko gre za stabilizacijo razmer in za razvoj držav Zahodnega Balkana. RS je v razpravah s preostalimi članicami EU vedno zagovarjala stališče, da sta stabilnost in razvoj držav Zahodnega Balkana življenjsko pomembna za vso evropsko celino. Čimprejšnja vključitev držav jugovzhodne Evrope v strukture EU je v našem skupnem interesu. Uspehi tega pozitivnega pristopa se že kažejo, saj so pristopna pogajanja za članstvo Hrvaške z EU v polnem teku, Makedonija ima status kandidatke, Srbija in BiH sta na poti sklenitve Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SAS), SAS z Albanijo je v postopku ratifikacije, s Črno goro je EU SAS podpisala 15. oktobra 2007. Seveda so nekatera pomembna vprašanja v regiji še vedno nerešena. RS si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo države Zahodnega Balkana čim prej sprejele evropske vrednote in norme ter postale verodostojne in odgovorne članice EU.
 
Z vstopom v EU je Slovenija razširila obseg svojega zunanjepolitičnega vpliva in začela dejavno nastopati tudi v razpravah in pobudah glede drugih svetovnih regij. Z uspešnim predsedovanjem OVSE leta 2005 je RS dobila izkušnje pri sodelovanju z evropsko soseščino in bo v prihodnosti poskušala s svojimi predlogi nadgraditi odnose med EU in temi državami. EU se strateško zavzema za stabilnost svojih sosed. V tem kontekstu je tudi okrepila svoje dejavnosti za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu, kjer pa nas v prihodnje čakajo izredno pomembne in naporne naloge. Bližnjevzhodni mirovni proces, Iran in Irak so teme, ki bodo še naprej v ospredju zanimanja njene zunanje in varnostne politike. RS bo v skladu s svojimi zmožnostmi še naprej dejavno sodelovala pri prizadevanjih EU, da skupaj s svojimi strateškimi partnerji pomagamo regiji na poti stabilnosti in razvoja.
 
Slovenija je kot članica EU zlasti dejavna pri poglabljanju odnosov Unije s strateškimi partnerji in mednarodnimi organizacijami. Skupaj si prizadevamo zagotoviti učinkovit multilateralizem ter krepiti dialog med civilizacijami in kulturami. Glede razvojnih ciljev tisočletja bomo še naprej zagovarjali trdno transatlantsko partnerstvo in strateški dialog z Rusijo, Kitajsko, Indijo, Japonsko in preostalimi odločilnimi mednarodnimi akterji.
 
RS sodeluje pri operacijah civilnega in vojaškega kriznega upravljanja EU. To upravljanje je eno najpomembnejših orodij za zagotavljanje miru in razvoja nestabilnih oz. manj razvitih regij. Tako Slovenija deluje v vojaški operaciji EU v BiH, v operacijah civilnega kriznega upravljanja EU v Makedoniji in BiH ter pri usposabljanju iraških pravosodnih in policijskih organov. Nedavno je bila sprejeta odločitev, da pošljemo svoje vojake v vojaško misijo EU v Kongo. Afrika je celina, ki potrebuje pomoč, in EU se tega zaveda. V tem kontekstu si RS prizadeva tudi za krepitev razvojnega sodelovanja ter večjo skladnost med varnostnimi in razvojnimi elementi zunanje politike EU.
 
Vsi skupaj se zavedamo, da bo EU lahko krepila svojo strateško vlogo globalnega akterja, če bo učinkovito, pregledno in preprosto uredila svoj notranji ustroj. Negativna izida referendumov v Franciji in na Nizozemskem sta jo nenačrtovano pahnila v položaj, ko je treba previdno izbirati naslednje korake in se ob tem veliko bolj kot prej posvetovati z državljani, zaradi katerih je bila napisana Pogodba o Ustavi za Evropo (PUE).
 
Med predsedovanjem bo Slovenija pozorno spremljala postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe. Ob tem bomo še zlasti pozorni na vprašanja, ki so povezana z morebitno nadaljnjo širitvijo EU, s skupno energetsko politiko in z dialogom med kulturami oziroma civilizacijami. Predsedovanje Svetu EU je vsekakor eden največjih projektov RS po osamosvojitvi. Tako kot v času osamosvajanja je tudi pri tem podjetju potrebno sodelovanje vseh nacionalnih ustanov. Predsedovanje EU je priložnost za partnerstvo Vlade, Državnega zbora, strank in vse civilne družbe. Prizadevali si bomo, da bo slovensko predsedovanje uspešno in da se bo še naprej širil dober glas o Sloveniji.