I. UNIVERZALNI INSTRUMENTI O ČLOVEKOVIH PRAVICAH

1. Splošna deklaracija človekovih pravic

    (Universal Declaration of Human Rights - UDHR)

Splošno deklaracijo človekovih pravic je Generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku sprejela 10. decembra 1948. V njej so očrtane osnovne človekove pravice. Deklaracija ni pravno zavezujoč dokument, kljub temu pa je osnova za vse mednarodnopravno zavezujoče instrumente o človekovih pravicah. V letu 2008 praznujemo 60. obletnico tega temeljnega dokumenta o človekovih pravicah.

2. Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah
    (Pacte International relatif aux Droits Civils et Politiques)

Kraj in datum podpisa: New York, 16. 12. 1966
Objavljeno: Ur. l. SFRJ, št. 7/71.
Datum uveljavitve: 23. 3. 1976
Datum uveljavitve RS: 1. 7. 1992 (Ur. l. RS, št. 35/92 - MP, št. 9/92)

 
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) varuje temeljno pravico človeka do življenja in določa, da nihče ne sme biti žrtev mučenja, zasužnjenja, samovoljnih  priporov, prisilnega dela, ali da so mu odvzete temeljne svoboščine, kot so gibanje, izražanje in združevanje. MPDPP je razdeljen na 6 glavnih poglavij:

I. poglavje potrjuje pravico do samoodločbe;

 
II. poglavje določa splošne obveznosti držav glede uresničevanja določil MPDPP, glede odškodnin žrtvam in glede varovanja in jamstva enakosti spolov; prepoveduje tudi možnosti verbalnih in besednih zlorab;

 
III. poglavje našteva klasične državljanske in politične pravice:
• pravica do življenja,
• prepoved mučenja,
• pravica do svobode in varnosti,
• pravica do svobode gibanja,
• pravica do pravičnega zaslišanja;
• pravica do zasebnosti;
• pravica do svobode veroizpovedi, izražanja in mirnega zbiranja,
• pravica do družinskega življenja,
• pravica otrok do posebne zaščite,
• pravica sodelovanja v javnih zadevah,
• vseobsegajoča pravica do enake obravnave,
• posebne pravice pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin.

 
IV. poglavje določa volitve članov Odbora za človekove pravice, poročevalski in pritožbeni sistem;

 
V. poglavje poudarja, da nobena določba MPDPP ne sme biti interpretirana kot poseganje v naravne pravice ljudstev do uživanja in uporabe naravnih resursov;

 
VI. poglavje določa, da MPDPP velja tudi za vse dele zveznih držav, in določa postopek amandmiranja.

 

2.1 Fakultativni protokol k MPDPP

Kraj in datum podpisa: New York, 16.12.1966
Objavljeno v Ur. l. RS 28/93; Mednarodne pogodbe št. 9/93
Datum uveljavitve: 23. 3. 1976
Datum uveljavitve RS: 18. 5. 1993
 

Fakultativni protokol daje Odboru za človekove pravice pristojnost, da obravnava pritožbe posameznikov, ki menijo, da država pogodbenica, pod katere jurisdikcijo so, krši določbe MPDPP, in so izčrpali domača pravna sredstva.

2.2 Drugi fakultativni protokol k MPDPP, katerega cilj je odprava smrtne kazni

Kraj in datum podpisa: New York, 15. 12. 1989
Objavljeno v Ur. l. RS 2/94; Mednarodne pogodbe št. 1/94
Datum uveljavitve: 11. 7. 1991
Datum uveljavitve RS: 17. 12. 1993
 

Drugi fakultativni protokol k MPDPP države pogodbenice zavezuje, da odpravijo smrtno kazen. 

2.3 Odbor za človekove pravice

MPDPP v 28. členu ustanavlja Odbor za človekove pravice, ki ga sestavlja 18 priznanih pravnih strokovnjakov z visokim moralnim ugledom in s priznanim delovanjem na področju človekovih pravic. Člani delujejo v osebnem svojstvu. Glavna naloga odbora je preverjanje izvajanja MPDPP s strani držav pogodbenic, kar poteka z obravnavanjem poročil teh držav pred Odborom. MPDPP v 40. členu države pogodbenice zavezuje, da redno poročajo o zakonodajnih in drugih ukrepih za uresničevanje določb MPDPP. Po oddanem poročilu delegacija države le-tega zagovarja pred Odborom za človekove pravice. Po obravnavi poročila določene države Odbor poda sklepe in priporočila, v katerih državi pogodbenici svetuje glede nadaljnjih ukrepov za izvajanje obveznosti po MPDPP in jo, če je potrebno, opozori na kršitve MPDPP.   
   
Povezave:
Nadzorni mehanizem MPDPP - Odbor za človekove pravice

Besedilo MPDPP v angleškem jeziku
Besedilo Fakultativnega protokola k MPDPP v angleškem jeziku
Besedilo Drugega fakultativnega protokola k MPDPP, katerega cilj je odprava smrtne kazni, v angleškem jeziku
Seznam držav pogodbenic
Seznam držav pogodbenic Fakultativnega protokola k MPDPP

Seznam držav pogodbenic Drugega fakultativnega protokola k MPDPP
Uvodno poročilo RS po Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah

Drugo poročilo RS o izvrševanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah

3. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

    (International Covenant on Economic, Social and Cultural Rights)

 
Kraj in datum podpisa: New York, 16. 12. 1966
Objavljeno v Sl. Ur. l. SFRJ, št. 7/71
Datum uveljavitve: 3. 1. 1976
Datum uveljavitve RS: 1. 7. 1992 (Ur.l.RS, št. 35/92 - MP, št. 9/92)
 

Generalna skupščina OZN je Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP) sprejela l. 1996, v veljavo pa je stopil l. 1976. Podobno kot Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah izhaja iz Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah in njeno vsebino prevaja v pravno zavezujoče določbe. MPESKP zavezuje države pogodbenice k zagotavljanju ekonomski, socialnih in kulturnih pravic, ki predstavljajo t.i. drugo generacijo človekovih pravic.
 

MPESKP opredeljuje naslednje pravice posameznikov in obveznosti držav:

• pravica do samoodločbe (1. člen);
• dolžnost države, da nediskriminatorno zagotavlja ekonomske, socialne in kulturne pravice (2. člen);
• pravica do dela, pravičnega plačila, varnih delovnih pogojev in periodičnega plačanega dopusta (6. in 7. člen);
• pravica do ustanavljanja in članstva v sindikatih (8. člen);
• pravica do socialne varnosti (9. člen);
• pravice družine, še posebej mater in otrok, do državne zaščite in pomoči (10. člen);
• pravica do ustreznega življenjskega standarda, vključno z ustrezno hrano, obleko in stanovanje (11. člen);
• pravica do izobraževanja (13. člen);
• pravica do udeležbe v kulturnem življenju (15. člen).

3.1 Opcijski protokol k MPESKP

Komisija OZN za človekove pravice je l. 2003 ustanovila delovno skupino za proučevanje možnosti oblikovanja opcijskega protokola k MPESKP, ki je 4. aprila 2008 po petih letih napornih pogajanj soglasno sprejela besedilo opcijskega protokola. Resolucija o opcijskem protokolu je bila v 3. odboru Generalne Skupščine OZN soglasno sprejeta 18. novembra 2008, Generalna skupščina OZN pa naj bi protokol dokončno potrdila ob letošnjem dnevu človekovih pravic 10. decembra. Prihodnje leto bo v Ženevi potekala slovesnost ob odprtju opcijskega protokola za podpise, le-ta pa bo stopil v veljavo takoj po tem, ko bo ratificiran s strani petih držav. Protokol bo ob svoji uveljavitvi omogočil oblikovanje posebnega odbora, ki bi obravnaval individualne pritožbe v zvezi s kršenjem ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic.

3.2 Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice

Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice je bil ustanovljen z resolucijo Ekonomsko-socialnega sveta l. 1985, da opravlja nadzor nad izvajanjem določb MPESKP s strani držav pogodbenic, ki naj bi ga sicer po MPESKP (IV. del) opravljal Ekonomsko socialni svet. Odbor sestavlja 18 priznanih pravnih strokovnjakov z visokim moralnim ugledom in s priznanim delovanjem na področju človekovih pravic. Člani delujejo v osebnem svojstvu. Odbor preverja izvajanje MPESKP s strani držav pogodbenic, ki v skladu s 16. in 17. členom periodično poročajo o sprejetih ukrepih in pred odborom zagovarjajo poročilo. Po obravnavi poročila določene države odbor poda sklepe in priporočila, v katerih državi pogodbenici svetuje glede nadaljnjih ukrepov za izvajanje obveznosti po MPESKP in jo, če je potrebno, opozori na kršitve.

Povezave:
Nadzorni mehanizem MPESKP - Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice
Besedilo MPESKP v angleškem jeziku
Seznam držav pogodbenic
 

4. Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije
    (Convention internationale sur l' elimination de toutes formes de discrimination raciale)

 
Kraj in datum podpisa: New York, 7. 3. 1966
Objavljeno v Sl.: Ur. l. SFRJ; Mednarodne pogodbe št. 6/67
Datum uveljavitve: 4. 1. 1969
Datum uveljavitve RS: 1. 7. 1992
 

Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je Generalna skupščina OZN sprejela 7. marca 1966 v New Yorku, veljati pa je začela 4. januarja 1969. Republika Slovenija je konvencijo prevzela z Aktom o nasledstvu dne 1. julija 1992, na podlagi katerega je začela za Slovenijo veljati z dnem osamosvojitve 25. junija 1991.
 

Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije med drugim določa:

• da morajo države z vsemi sredstvi izvajati politiko za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije (2. člen);
• da države razglasijo vsako razširjanje idej o rasni večvrednosti in sovraštvu za kaznivo dejanje (4. člen);
• da zagotovijo pravico do enakega uživanja državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic (5. člen).

4.1 Izjava po 14. členu Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije

Datum sprejema: 21. 8. 2001
Objavljeno: Uradni list RS 70/2001, 31. 8. 2001
Začetek veljavnosti: 1. 9. 2001
 

Republika Slovenija je l. 2001 podala izjavo po 14. členu Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, s katero je Odboru za odpravo rasne diskriminacije priznala pristojnost sprejemati in obravnavati sporočila posameznih oseb ali skupin oseb pod njeno jurisdikcijo, ki trdijo, da so žrtve kršitve pravic, naštetih v Mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, storjenih s strani Republike Slovenije. Odbor za odpravo rasne diskriminacije sme obravnavati tista sporočila iz Republike Slovenije, za katere se je prej prepričal, da se ista zadeva ni ali ne obravnava v drugem mednarodnem postopku.

4.2 Odbor za odpravo rasne diskriminacije

Odbor za odpravo rasne diskriminacije je bil prvi nadzorni mehanizem, ki je bil v okviru OZN ustanovljen za preverjanje dejavnosti in ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, določenih v mednarodnih pogodbah s področja človekovih pravic, s strani držav pogodbenic. Ustanovitev odbora določa 8. člen Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. 18 članov odbora prek sistema rednega poročanja držav nadzoruje uresničevanje Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, obravnava pa lahko tudi pritožbe posameznikov, državljanov tistih držav, ki so podale izjavo po 14. členu konvencije in s tem  odboru priznale to pristojnost.

Povezave:

Nadzorni mehanizem Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije - Odbor za odpravo rasne diskriminacije
Besedilo Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije v angleškem jeziku
Seznam držav pogodbenic
Uvodno poročilo Republike Slovenije po CERD
Sklepne ugotovitve Odbora za odpravo rasne diskriminacije
Peto periodično poročilo RS po Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (CERD)
Sklepne ugotovitve Odbora za odpravo rasne diskriminacije na podlagi petega poročila RS po CERD 

5. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk
    (Convention on the Elimination of all Forms of Discrimination against Women)

Kraj in datum podpisa: New York, 18. 12. 1979
Objavljeno v Sl.: Ur. l. SFRJ; Mednarodne pogodbe št. 11/81
Datum uveljavitve: 3. 9. 1981
Datum uveljavitve RS: 1. 7. 1992
 

Generalna skupščina OZN je Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk sprejela l. 1979. Konvencija natančneje opredeljuje določbe Temeljne deklaracije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z vidika pravic žensk.
 

Konvencija med drugim nalaga državi pogodbenici naslednje obveznosti:

• oblikovanje ukrepov in politik za odpravo diskriminacije žensk (2. člen);
• sprejem zakonodaje za preprečevanje vseh oblik trgovine z ženskami ter izkoriščanja prostitucije žensk (6. člen);
• zagotovitev volilne pravice in sodelovanja žensk v vladnih in nevladnih dejavnostih (7. člen);
• podelitev enakih pravic ženskam v zvezi z državljanstvom in državljanstvom njihovih otrok (9. člen);
• zagotovitev enakih pravic in dostopa žensk do izobraževanja in zaposlovanja (10. in 11. člen);
• zagotovitev enakega dostopa žensk do zdravstvenega varstva in enakost pred zakonom (14. in 15. člen).

5.1 Opcijski protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk

Kraj in datum podpisa: New York, 6. 10. 1999
Objavljeno v Ur. l. RS 48/2004, dne 30. 4. 2004; Mednarodne pogodbe št. 15/2004
Datum uveljavitve: 22. 12. 2000
Datum uveljavitve RS: 15. 5. 2004
 

Opcijski protokol omogoča posameznikom in skupinam, da Odboru za odpravo  diskriminacije žensk vložijo pritožbo zaradi kršenja določb konvencije. Odbor lahko obravnava le tista sporočila, za katera ugotovi, da so bila izčrpana vsa možna notranja pravna sredstva, razen če se z uporabo teh neupravičeno zavlačuje ali ta pravna sredstva verjetno ne bodo prinesla učinkovite rešitve. Protokol odboru tudi omogoča, da sproži preiskavo o množičnih in sistematičnih kršitvah pravic žensk v državi pogodbenici. Republika Slovenija je opcijski protokol ratificirala l. 2004.

5.2 Odbor za odpravo diskriminacije žensk

 
Odbor za odpravo diskriminacije žensk je bil oblikovan na podlagi 17. člena Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, na podlagi 18. člena pa morajo države pogodbenice redno poročati o napredku pri izpolnjevanju določb konvencije. Odbor sestavlja 23 članov, uglednih pravnih strokovnjakov. Na podlagi opcijskega protokola lahko odbor obravnava pritožbe posameznikov in skupin ter sistematične kršitve pravic žensk s strani držav pogodbenic.

Povezave:
Nadzorni mehanizem Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk - Odbor za odpravo diskriminacije žensk
Besedilo Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v angleškem jeziku
Besedilo Opcijskega protokola h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v angleškem jeziku
Seznam držav pogodbenic
Tretje periodično poročilo RS
Sklepne ugotovitve Odbora za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk

6. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah
    (Convention on the Rights of the Child)

Kraj in datum podpisa: ew York, 20. 11. 1989
Objavljeno v Sl. Ur. l. SFRJ; Mednarodne pogodbe št. 15/90
Datum uveljavitve: 2. 9. 1990
Datum uveljavitve RS: 1. 7. 1992
 

Generalna skupščina OZN je Konvencijo o otrokovih pravicah sprejela l. 1989, v veljavo pa je stopila l. 1990. Konvencija je najširše ratificirani mednarodnopravni dokument s področja človekovih pravic - ratificirale so ga vse države, razen Somalije in ZDA.
 

Najpomembnejše določbe Konvencije o otrokovih pravicah (nanaša se na otroke do 18. leta starosti):

• obveznost držav, da s sprejetjem vseh ustreznih ukrepov zagotovijo varstvo otrok pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja zaradi položaja, delovanja, izraženih mnenj ali prepričanj njihovih staršev, zakonitih skrbnikov ali družinskih članov (2. člen);
• glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki morajo biti otrokove koristi (3. člen);
• vsak otrok ima neodtujljivo pravico do življenja in razvoja (6. člen);
• pravica otroka do svobode izražanja (12. in 13. člen);
• pravica do svobode mišljenja, vesti in veroizpovedi ter do svobode združevanja in mirnega zbiranja (14. in 15. člen);
• pravica otrok do zdravstvenega varstva in izobraževanja (24. in 28. člen).

6.1 Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah in o sodelovanju otrok v oboroženih spopadih

Kraj in datum podpisa: New York, 25. 5. 2000
Objavljeno: Uradni list RS 85/2004, 2. 8. 2004-MP, št. 23-94/2004
Datum uveljavitve: 12. 2. 2002
Datum uveljavitve RS: 17. 8. 2004
 

Prvi standardi prepovedi rekrutiranja otrok v oborožene enote so bili vzpostavljeni v dodatnih protokolih k ženevskim konvencijam l. 1949 in nato v Konvenciji o otrokovih pravicah (1989), ki je za najnižjo starostno mejo za rekrutiranje in sodelovanje otrok v oboroženih konfliktih določila 15 let. Komisija OZN za človekove pravice je l. 1994 oblikovala delovno skupino, ki je oblikovala predlog protokola. Generalna skupščina OZN je protokol, ki prepoveduje prisilno rekrutiranje otrok do 18. leta v vojaške enote in njihovo aktivno udeležbo v spopadih, sprejela 25. maja 2000, veljati pa je začel dve leti pozneje. Protokol v 8. členu državam pogodbenicam nalaga, da v dveh letih po začetku veljavnosti protokola o sprejetih ukrepih za uresničevanje določb poročajo Odboru za otrokove pravice.

6.2 Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah, o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji

Kraj in datum podpisa: New York, 25. 5. 2000
Objavljeno: Uradni list RS 85/2004, 2. 8. 2004-MP, št. 23-94/2004
Datum uveljavitve: 18. 1. 2002
Datum uveljavitve RS: 17. 8. 2004
 

Protokol dopolnjuje Konvencijo o otrokovih pravicah z natančnejšimi določbami in opredelitvami prodaje in prostitucije otrok ter otroške pornografije. Države pogodbenice morajo omenjena dejanja opredeliti kot kazniva dejanja, hkrati pa protokol določa standarde za kazenski pregon storilcev ter za preprečevanje takih dejanj in pomoč žrtvam; določa okvir za okrepljeno mednarodno sodelovanje na tem področju, predvsem pri preganjanju storilcev teh kaznivih dejanj. Države pogodbenice morajo v skladu z 12. členom protokola o njegovem uresničevanju v dveh letih po začetku veljavnosti protokola poročati Odboru za otrokove pravice.

6.3 Odbor za otrokove pravice

Odbor za otrokove pravice sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov, ki preko sistema poročanja držav nadzirajo uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah ter obeh izbirnih protokol s strani držav pogodbenic. L. 2006 bo odbor začel začasno zasedati v dveh paralelnih skupinah (s po 9 strokovnjaki), da bo lahko odpravil zamude pri obravnavanju poročil. Oblikovan je na podlagi 43. člena konvencije. Odbor ne sprejema individualnih pritožb o kršitvah otrokovih pravic, tovrstne pritožbe pa se lahko naslovijo na odbore, ki imajo to pristojnost (npr. Odbor za človekove pravice).

Povezave:
Nadzorni mehanizem Konvencije o otrokovih pravicah - Odbor za otrokove pravice

Besedilo Konvencije o otrokovih pravicah v angleškem jeziku
Besedilo Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah in o sodelovanju otrok v oboroženih konfliktih v angleškem jeziku
Besedilo Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah, o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji v angleškem jeziku
Seznam držav pogodbenic Konvencije o otrokovih pravicah
Seznam držav pogodbenic Izbirnega protokola o otrokovih pravicah in o sodelovanju otrok v oboroženih konfliktih
Seznam držav pogodbenic Izbirnega protokola o otrokovih pravicah, o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji

7. Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju
    (Convention against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment)

Kraj in datum podpisa: New York, 10. 12. 1984
Objavljeno v Ur. l. RS 24/93; Mednarodne pogodbe št. 7/93
Datum uveljavitve: 26. 6. 1987
Datum uveljavitve RS: 15. 4. 1993
 

Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki je bila sprejeta l. 1984, nadgrajuje 5. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah in 7. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki prepovedujeta mučenje. Država pogodbenica konvencija zavezuje, da sprejmejo učinkovite zakonodajne, upravne, sodne in druge ukrepe za preprečevanje mučenja na celotnem ozemlju, ki je pod njeno jurisdikcijo. 3. člen konvencije prepoveduje državi pogodbenici izročitve oseb drugim državam v primeru utemeljenega suma, da bi bile le-te lahko podvržene mučenju. Države pogodbenice morajo zagotoviti, da je prepoved mučenja vključena v izobraževanje in usposabljanje civilnega in vojaškega osebja, zdravstvenega osebja, javnih uslužbencev in  drugega osebja, ki bi lahko sodelovalo pri nadzorovanju, zasliševanju in obravnavanju oseb, ki jim je bila odvzeta prostost zaradi pridržanja, pripora ali izvrševanja zaporne kazni (10. člen). Država mora osebi, ki je bila mučena, omogočiti pritožbo in zagotoviti, da bo njen primer takoj in nepristrano obravnavan (12. in 13. člen).

7.1 Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju

Kraj in datum podpisa: New York, 18.12.2002
Datum uveljavitve: protokol še ni v veljavi (potrebna je ratifikacija ali pristop 20 držav)
Republika Slovenija je protokol ratificirala l. 2007.
 

Protokol uvaja dodatni sistem nadzora pripornih/zapornih mest tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Slednji kot Pododbor za preprečevanje mučenja (kot podtelo obstoječega Odbora proti mučenju). Države pogodbenice morajo eno leto po ratifikaciji oz. pristopu ustanoviti neodvisne nacionalne preventivne mehanizme za preprečevanje mučenja oz. v ta namen imenovati že obstoječe mehanizme. Republika Slovenija je protokol ratificirala l. 2007.

7.2 Izjava po 22. členu

Republika Slovenija je l. 1993 podala izjavo po 22. členu Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, s katero je Odboru proti mučenju priznala pristojnost sprejemati in obravnavati sporočila posameznikov pod njeno jurisdikcijo, ki trdijo, da so žrtve kršitve določb konvencije. Odbor proti mučenju sme obravnavati samo tiste pritožbe, za katere se je prepričal, da se ista zadeva ne obravnava v drugem mednarodnem postopku ali da še niso izčrpana vsa domača pravna sredstva.

7.3 Odbor proti mučenju

Odbor proti mučenju sestavlja 10 neodvisnih pravnih strokovnjakov, ki preko sistema periodičnega poročanja držav pogodbenic nadzoruje izvajanje Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Obravnava tudi pritožbe, ki jih prejme s strni posameznikov v skladu z 22. členom konvencije in ki se nanašajo na tiste države, ki so odboru z izjavo priznale to pristojnost. Ko bo v veljavo stopil Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, bo znotraj odbora oblikovan pododbor, ki bo obiskoval države pogodbenice in nadzoroval priporne prostore.

Povezave:
Nadzorni mehanizem Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju - Odbor proti mučenju

Besedilo Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju

Besedilo Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju v angleškem jeziku

Seznam držav pogodbenic
Uvodno in periodično poročilo RS po CAT
Drugo periodično poročilo Republike Slovenije po Konvenciji proti mučenju
Sklepne ugotovitve Odbora proti mučenju na podlagi 2. periodičnega zagovora Slovenije po CAT

8. Konvencija o pravicah invalidov
    (Convention on the Rights of Persons with Disabilities)

Generalna skupščina Združenih narodov je 13. decembra 2006 v New Yorku sprejela Konvencijo o pravicah invalidov in Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov. Republika Slovenija ju je podpisala 31. marca 2007. Konvencija je zgodovinsko pomembna, saj je prvi pravno zavezujoč instrument Združenih narodov s področja invalidskega varstva, ki zagotavlja uveljavljanje človekovih pravic, načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanje diskriminacije, ki jo doživljajo invalidi na različnih področjih življenja.
 

Konvencija ima 50 členov, posebno pozornost namenja položaju invalidnih žensk in invalidnih otrok, poleg tega pa tudi pravicam do:

• dostopnosti,
• enakosti pred zakonom,
• varovanja osebne integritete,
• samostojnega življenja in vključenosti v skupnost,
• spoštovanja zasebnosti,
• izobraževanja,
• zdravja,
• usposabljanja in rehabilitacije,
• dela in zaposlitve,
• ustrezne življenjske ravni in socialne varnosti,
• sodelovanja v političnem in javnem življenju itd.

V 34. členu konvencija določa tudi ustanovitev Odbora za pravice invalidov, ki bo spremljal izvajanje konvencije in vsaki 2 leti poročal Generalni skupščini. Na volitvah 3. novembra 2008 je bil za člana odbora izvoljen slovenski kandidat mag. Cveto Uršič, generalni direktor na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS.

Skupaj s konvencijo je bil sprejet tudi Opcijski protokol h konvenciji, v katerem je med drugim opredeljena tudi možnost pritožbe zaradi kršenja določil konvencije.
 

Slovenija je od vsega začetka podpirala sprejem konvencije in zelo aktivno sodelovala pri pripravi besedila konvencije. Svoje predloge je oblikovala na podlagi predhodnih posvetovanj z invalidi oziroma invalidskimi organizacijami.

Povezave:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

II. REGIONALNI INSTRUMENTI (Evropa)

1. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (s protokoli)
2. Evropska socialna listina

3. Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja 
4. Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin
5. Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih

Povezave:
Konvencije Sveta Evrope s področja človekovih pravic

Evropsko sodišče za človekove pravice
Informacijski urad Sveta Evrope v Republiki Sloveniji
Varuh človekovih pravic