Po koncu hladne vojne se je občutljivost mednarodne skupnosti za problematiko človekovih pravic občutno povečala ter se začela hkrati tesneje povezovati z drugimi pojmi ali vedami: človekovo varnostjo, človekovo razsežnostjo, mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim kazenskim pravom (ustanovitev in delovanje obeh ad hoc tribunalov in Mednarodnega kazenskega sodišča).

 
Slovenija v mednarodni skupnosti zastopa progresiven pristop na področju človekovih pravic, ki po eni strani vodi v nadaljnjo kodifikacijo mednarodnega prava človekovih pravic (razvoj novih standardov), po drugi strani pa v konkretne dejavnosti za njihovo spoštovanje in uveljavljanje. Za Slovenijo je najpomembnejše tovrstno delovanje v mednarodnih organizacijah, kot so Evropska unija (EU), Združeni narodi (OZN), Svet Evrope (SE) in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ter v drugih pobudah, kot sta Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo (PS JVE) in Mreža za človekovo varnost (HSN).

Slovenija svojo zunanjo politiko na področju človekovih pravic usklajuje s politiko človekovih pravic Evropske unije v kontekstu njene skupne zunanje in varnostne politike.

Predsedovanje Evropski uniji: Slovenija bo kot predsedujoča Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 vodila Delovno skupino EU za človekove pravice (COHOM) in skrbela za koordinacijo izvajanja obsežnega programa politike človekovih pravic Evropske unije.

V Organizaciji združenih narodov je Slovenija dejavna v obeh organih, namenjenih obravnavi te problematike: v Tretjem odboru Generalne skupščine in v junija 2006 ustanovljenem Svetu za človekove pravice, ki je zamenjal prejšnjo Komisijo za človekove pravice. Slovenija je bila vanj izvoljena 17. maja 2007, 19. junija 2007 pa je začela svoje triletno članstvo v tej univerzalni organizaciji za zaščito in spodbujanje človekovih pravic. Dejavno si bo prizadevala, da to novo telo postane tudi čim bolj učinkovito. Slovenija pričakuje, da bodo mehanizmi, ki jih ima Svet za človekove pravice na voljo, v učinkovito pomoč pri njegovem pomembnem poslanstvu. Med njimi velja omeniti nov mehanizem, splošni obdobni pregled, ki bo po enakih merilih veljal za vse države članice OZN. V Tretjem odboru Generalne skupščine pa naša država med drugim vsaki dve leti formalno predlaga sprejem resolucije o mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.

Slovenija na mednarodnih forumih posebno skrb namenja najbolj izpostavljenim družbenim skupinam, otrokom in tudi ženskam ter sodeluje pri pripravi ustreznih mednarodnih dokumentov s tega področja. Sodelovala je pri pripravi študije posebnega izvedenca Generalnega sekretarja OZN, prof. Paola Sergia Pinheira, na temo nasilja nad otroki in se dejavno zavzema za čim bolj ustrezno izvajanje njegovih priporočil. Študija je bila predstavljena tudi na mednarodni konferenci Preprečevanje nasilja nad otroki in človekova varnost 30. novembra in 1. decembra 2006.

V letu 2005 je Ljubljana gostila dva mednarodna dogodka: od 5. do 7. julija regionalni posvet OZN o nasilju nad otroki za Evropo in Srednjo Azijo, z naslovom Ustavimo nasilje nad otroki: ukrepajmo zdaj, 8. in 9. julija pa konferenco Jokohamski pregled za Evropo in Srednjo Azijo – boj proti spolnemu izkoriščanju in zlorabljanju otrok.

Tematika pravic otrok bo poleg vprašanj enakopravnosti spolov še naprej osrednje tematsko področje delovanja Slovenije v sistemu OZN. Poleg tega želimo ustrezno pozornost namenjati krepitvi strpnosti in razumevanja med kulturami in religijami. Znotraj krepitve spodbujanja človekovih pravic pa želimo še naprej posebno pozornost namenjati izobraževanju za človekove pravice.

Pri dejavnostih Sveta Evrope je Slovenija sodelovala pri pripravi številnih dokumentov s tega področja, pri čemer lahko omenimo zlasti Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin, prvi mednarodni večstranski dokument s tega področja, kodifikacijo mednarodnih standardov s področja človekovih pravic in biomedicine ter tudi najnovejši, 12. protokol k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na popolno prepoved diskriminacije. Poleg »zakonodajnih« dejavnosti je naša država dejavna tudi pri praktičnih akcijah za uveljavljanje sprejetih standardov. Skupaj s SE Slovenija sodeluje v PS JVE, ki s številnimi skupnimi projekti prispeva k izgrajevanju demokracije in mehanizmov za varstvo človekovih pravic po posameznih državah, posledično pa tudi k stabilnosti celotne regije. Med njimi naj omenimo konferenco o medetničnih odnosih in narodnih manjšinah, ki je bila marca 2000 v Portorožu.

Ena osrednjih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Mreži za človekovo varnost je prav tako spodbujanje človekovih pravic, predvsem pravic otrok v oboroženih spopadih.

Po drugi strani je pomembno, da Slovenija tudi sama spoštuje sprejete mednarodne obveznosti s področja človekovih pravic, zato si Ministrstvo za zunanje zadeve prizadeva za pristopanje naše države k novim dokumentom o človekovih pravicah ter redno pripravlja nacionalna poročila o njihovem izvajanju. Več o mednarodnih dokumentih s področja človekovih pravic.