Skoči do osrednje vsebine

Načini in pogoji vstopa posameznika v Republiko Slovenijo se razlikujejo glede na to, ali v državo vstopa državljan države članice Evropske unije ali državljan tretje države.

Državljani Evropske unije in njihovi družinski člani

Državljani Evropske unije za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo vizuma ali dovoljenja za prebivanje. Vstopajo lahko z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom, ne glede na razlog vstopa v državo ali prebivanja v njej, zaradi zaposlitve, študija, samozaposlitve, preselitve in podobno.

Državljanu EU se vstop zavrne, če:

  • nima veljavnih identifikacijskih dokumentov,
  • je osebi vstop v Republiko Slovenijo prepovedan,
  • bi njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red, varnost ali javno zdravje.

Prve tri mesece po vstopu lahko v državi prebivajo brez prijave prebivanja. Za daljše prebivanje morajo pred pretekom dovoljenega trimesečnega prebivanja pri upravni enoti območja, kjer prebivajo, pridobiti potrdilo o prijavi prebivanja. Za izdajo potrdila o prijavi prebivanja lahko zaprosijo tudi takoj po vstopu v Republiko Slovenijo.

Določbe Zakona o tujcih, ki se uporabljajo za državljane EU, se uporabljajo tudi za državljane držav članic Evropskega gospodarskega prostora in njihove družinske člane.

Potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU

Če želi državljan EU v Republiki Sloveniji prebivati dlje kot tri mesece, lahko takoj po vstopu v državo ali pred pretekom trimesečnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere prebiva, vloži prošnjo za izdajo potrdila o prijavi prebivanja.

Nameni pridobitve potrdila o prijavi prebivanja:

  • zaposlitev ali delo, samozaposlitev, izvajanje storitev, iskanje zaposlitve,
  • študij, poklicno usposabljanje ali druge oblike izobraževanja,
  • združitev z družinskim članom, ki je državljan Evropske unije ali Republike Slovenije, 
  • drugi razlogi, če so za to izpolnjeni pogoji.

Pogoji za izdajo potrdila o prijavi prebivanja:

  • veljavna osebna izkaznica ali potni list,
  • ustrezno zdravstveno zavarovanje,
  • zadostna sredstva za preživljanje,
  • če je namen prebivanja zaposlitev/delo/samozaposlitev/izvajanje storitve, zadošča potrdilo delodajalca, da bo državljana EU zaposlil, oziroma dokazilo o zaposlitvi ali opravljanju dela, kadar je že zaposlen ali že opravlja delo oziroma dokazilo o samozaposlitvi ali izvajanju storitve,
  • če je namen prebivanja iskanje zaposlitve, zadošča prijava državljana EU kot iskalca zaposlitve pri pristojnem organu za zaposlovanje,
  • če je namen prebivanja študij/poklicno usposabljanje/izobraževanje, mora poleg dokazil o izpolnjevanju prvih treh naštetih pogojev predložiti tudi dokazilo o sprejemu na študij/usposabljanje/izobraževanje,
  • če je namen združitve družine z družinskim članom, ki je državljan EU, je treba izkazati družinsko razmerje in predložiti dokazila o izpolnjevanju prvih treh naštetih pogojev. Če je državljan EU tu zaposlen, dela, je samozaposlen ali izvaja storitve, izpolnjevanje pogoja iz druge in tretje alineje ni potrebno predložiti. Enako velja tudi za družinske člane, ki so družinski člani slovenskih državljanov.

Potrdilo o prijavi prebivanja je državljanom EU izdano za pet let oziroma krajši čas, če je nameravano prebivanje krajše. Potrdilo o prijavi prebivanja se lahko obnovi pod enakimi pogoji, kot se lahko izda.

Dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana, ki ni državljan EU

Družinski člani, ki niso državljani EU, lahko prebivajo na območju Republike Slovenije brez dovoljenja za prebivanje tri mesece (90 dni) od dneva vstopa v državo. Če želijo tu prebivati dlje, morajo pred potekom 90-dnevnega zakonitega prebivanja zaprositi za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana. Ob prijavi morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev: zdravstveno zavarovanje, sredstva za preživljanje, potrdilo o nekaznovanju iz matične države. Če je državljan EU tu zaposlen, dela, je samozaposlen ali izvaja storitve, izpolnjevanje pogoja zdravstvenega zavarovanja in sredstev za preživljanje ni treba predložiti. Enako velja tudi za družinske člane, ki so družinski člani slovenskih državljanov.

Družinski člani državljana EU ali slovenskega državljana so:

  • zakonec ali partner v partnerski skupnosti oziroma partnerski zvezi,
  • potomci do dopolnjenega 21. leta starosti,
  • potomci zakonca, partnerja v partnerski skupnosti oziroma partnerski zvezi ali partnerja, s katerim državljan EU živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, do dopolnjenega 21. leta starosti,
  • potomci, starejši od 21 let, in predniki, ki jih mora državljan EU po zakonu države, katere državljan je, preživljati ali jih dejansko preživlja,
  • potomci, starejši od 21 let, in predniki zakonca, partnerja v partnerski skupnosti oziroma partnerski zvezi ali partnerja, s katerim državljan EU živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki jih mora zakonec, registrirani partner ali partner, s katerim državljan EU živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, po zakonu države, katere državljan je, preživljati ali jih dejansko preživlja,
  • predniki državljana EU do njegovega 21. leta starosti.

Za družinskega člana se šteje tudi:

  • posameznik, ki je kot član gospodinjstva v drugi državi članici Evropske unije prebival z državljanom EU ali slovenskim državljanom,
  • posameznik, ki ga mora državljan EU ali slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je, preživljati ali ga dejansko preživlja,
  • posameznik, za katerega državljan EU ali slovenski državljan zaradi zdravstvenega stanja osebno skrbi,
  • partner, s katerim državljan EU ali slovenski državljan živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti.

Potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU

Potrdilo o prijavi stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji z neomejeno časovno veljavnostjo lahko pridobi državljan EU, če v Sloveniji zakonito prebiva neprekinjeno pet let. Zakonito in neprekinjeno prebivanje se šteje tudi, če je bil državljan EU v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije:

  • največ šest mesecev na leto,
  • enkrat do največ dvanajst zaporednih mesecev iz pomembnih razlogov, kot so nosečnost, rojstvo otroka, resna bolezen, študij, poklicno usposabljanje, napotitev na delo v drugo državo, ali
  • zaradi služenja vojaškega roka.

Državljan EU lahko pridobi potrdilo o prijavi stalnega prebivanja pred potekom petih let, če:

  • je slovenskega rodu,
  • je njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji v interesu države,
  • je kot zaposlena ali samozaposlena oseba v Sloveniji prenehal delati in je po predpisih Republike Slovenije upravičen do prejemanja starostne pokojnine, pod pogojem, da je bil v zadnjih 12 mesecih zaposlen v Sloveniji in je tu neprekinjeno zakonito prebival več kot tri leta,
  • je bil v Republiki Sloveniji v zadnjih 12 mesecih zaposlen in se je predčasno upokojil, tukaj pa neprekinjeno zakonito prebival več kot tri leta (v obdobje 12-mesečne zaposlitve se šteje tudi zaposlitev v drugi državi članici EU, v kateri je bil zaposlen),
  • je prebival v Republiki Sloveniji in je v drugi državi članici EU dnevno ali tedensko delal, tukaj pa neprekinjeno zakonito prebival več kot dve leti,
  • se kot zaposlena ali samozaposlena oseba po treh letih nepretrgane zaposlitve ali opravljanja dela in neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji zaposli v drugi državi članici EU in se vsak dan ali vsaj enkrat tedensko vrača v Republiko Slovenijo,
  • je družinski član državljana EU iz tretje, četrte, pete ali šeste alineje,
  • je družinski član slovenskega državljana, državljana EU ali tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, v Republiki Sloveniji pa neprekinjeno zakonito prebiva najmanj dve leti.

Dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU, ki ni državljan EU

Za dovoljenje za stalno prebivanje družinski člani lahko zaprosijo po zakonitem in neprekinjenem petletnem prebivanju v Republiki Sloveniji. Pogoj je, da ne obstaja utemeljen sum, da bi njihovo prebivanje v Republiki Sloveniji pomenilo nevarnost za javni red ali varnost države. Družinskemu članu državljana EU, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, in družinskemu članu slovenskega državljana se lahko dovoljenje za stalno prebivanje izda po dveh letih neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji.

Pogoj petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja je izpolnjen tudi, če je bil družinski član v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije:

  • za največ šest mesecev na leto;
  • enkrat do največ dvanajst zaporednih mesecev iz pomembnih razlogov, kot so nosečnost, rojstvo otroka, resna bolezen, študij, poklicno usposabljanje, napotitev na delo v drugo državo;
  • zaradi služenja vojaškega roka.

Za sprejem vseh prošenj je pristojna upravna enota, na območju katere posameznik prebiva.

Državljani Švicarske konfederacije in njihovi družinski člani

Državljanom Švicarske konfederacije in njihovim družinskim članom, ki so tudi državljani Švicarske konfederacije, se dopusti vstop v Republiko Slovenijo na podlagi veljavne osebne izkaznice oziroma veljavnega potnega lista. Enako velja za napotene delavce – izvajalce storitev na območju Republike Slovenije, ki so državljani Švicarske konfederacije.

Če družinski član ali napoteni delavec ni državljan Švicarske konfederacije, temveč državljan tretje države (države, ki ni članica Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora), lahko v Republiko Slovenijo vstopi z veljavnim potnim listom, v katerem mora imeti vizum, razen, če je državljan države, ki za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebuje vizuma.

Državljan Švicarske konfederacije in njegov družinski član za prebivanje v Republiki Sloveniji za obdobje krajše od treh mesecev od dneva vstopa ne potrebuje dovoljenja za prebivanje. Če želi v Republiki Sloveniji prebivati dlje od treh mesecev, mora pred potekom trimesečnega dovoljenega bivanja pri upravni enoti, na območju katere prebiva, zaprositi za izdajo dovoljenja za prebivanje.

Dovoljenje za začasno prebivanje in dovoljenje za stalno prebivanje se državljanu Švicarske konfederacije in njegovemu družinskemu članu izda na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, na eni strani, ter Švicarsko konfederacijo, na drugi, o prostem pretoku oseb.

Državljani tretjih držav

Državljani tretjih držav, ki želijo v Republiko Slovenijo vstopiti in v njej prebivati zaradi turističnega, poslovnega, osebnega obiska, zaposlitve, študija, združitve družine ali drugih oblik ali namenov prebivanja, morajo pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini pred vstopom v Republiko Slovenijo pridobiti vizum (če ga za vstop na ozemlje Slovenije potrebujejo) ali dovoljenje za prebivanje.

Imetniki vizuma C, ki ga je izdala druga schengenska država, lahko v času veljavnosti vizuma vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh schengenskih državah ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti vizuma, če je ta krajša od navedenega obdobja. Dovoljeno število dni prebivanja se lahko izračuna s spletnim kalkulatorjem (v angleščini).

Imetniki vizuma D, ki ga je izdala ena od schengenskih držav, lahko z navedenim vizumom in veljavno potno listino vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh schengenskih državah, razen v državi, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja za prebivanje, če je ta krajša.

Imetniki dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala ena od schengenskih držav, lahko z navedenim dovoljenjem in veljavno potno listino vstopijo v Republiko Slovenijo in v njej prebivajo največ toliko časa, da skupna dolžina prebivanja v vseh schengenskih državah, razen v državi, ki je dovoljenje za prebivanje izdala, ne preseže 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja za prebivanje, če je ta krajša.

Vizumski režimi in vizumi

Vizumski režim, ki ga uporablja Republika Slovenija, je del pravnega reda Evropske unije. Deli se na države, katerih državljani potrebujejo vizum za vstop v Republiko Slovenijo (v angleščini) in države, katerih državljani vizuma za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo.

Slovenska diplomatska predstavništva in konzulati izdajajo schengenske (vizum A in C) in nacionalne vizume (vizum D). Za izdajo vizuma mora državljan tretje države predložiti zahtevano dokumentacijo in izpolnjevati pogoje, ki so predpisani z zakonodajo.

Vizum C

Vizum C je dovoljenje za vstop, ki se izda državljanu tretje države za tako imenovano kratkoročno prebivanje (do 90 dni). Vloga za vizum se odda pri tisti schengenski državi, ki je glavni cilj potovanja, in ne pri kateri koli. To vrsto vizumov lahko v imenu Slovenije izdajajo tudi druge schengenske države, če ima Slovenija z njimi urejen sporazum o zastopanju (v angleščini). Vizum C je mogoče podaljšati zaradi izjemnih okoliščin, ki imetniku onemogočajo vrnitev v izvorno državo.

Garantno in povabilno pismo

Za vizum se zaprosi z ustrezno vizumsko vlogo in predpisano dokumentacijo, ki se lahko razlikuje glede na državo, iz katere prihaja državljan tretje države. Seznam dokumentacije je objavljen na spletnih straneh diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki so pristojni za izdajo vizuma. V postopku mora državljan tretje države predložiti tudi overjeno in na upravni enoti registrirano garantno ali povabilno pismo, ki je na voljo v rubriki Obrazci. Garantno pismo se izpolni v primerih, ko tujec ne izkaže zadostnih finančnih sredstev oziroma ne more dokazati, da je sposoben ta sredstva zakonito pridobiti in za njih jamči garant. V vseh drugih primerih se uporablja povabilno pismo.

Pomembno je, da ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat, ki vodi vizumski postopek, vse potrebne informacije, še preden je odločitev sprejeta. Garant oziroma gostitelj mora pravočasno poslati zahtevano dokumentacijo državljanu tretje države, ki ga vabi v Republiko Slovenijo.

Katero dokumentacijo lahko priskrbi garant?

Iz poslane dokumentacije morajo biti jasno razvidni namen vstopa državljana tretje države v državo, čas njegovega prebivanja v njej in naslov, na katerem bo državljan tretje države v Republiki Sloveniji prebival.

Praviloma velja, da mora oseba, h kateri državljan tretje države prihaja, izpolniti in podpisati garantno ali povabilno pismo, v katerem navede podatke, ki so pomembni za izvedbo vizumskega postopka. Garantno ali povabilno pismo je treba pred pošiljanjem državljanu tretje države overiti na upravni enoti.

Izdaja garantnega ali povabilnega pisma za zasebne obiske

  • Garantno ali povabilno pismo lahko podpiše slovenski državljan ali državljan druge države članice Evropske unije, ki prebiva v Republiki Sloveniji in ga državljan tretje države namerava obiskati. Garantno ali povabilno pismo lahko podpiše tudi državljan tretje države, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za prebivanje.
  • Garantna in povabilna pisma morajo biti overjena in registrirana v registru overitev.
  • Od garanta je mogoče zahtevati, da kot prilogo garantnemu pismu priloži dokumentacijo, ki dokazuje navedbe v njemu:
    • bančne izpiske za zadnje tri mesece
    • izpisek iz zemljiške knjige ali kupoprodajno pogodbo oziroma pogodbo o najemu stanovanja.

Izdaja garantnega ali povabilnega pisma za poslovne obiske

  • Garantno ali povabilno pismo lahko izda le pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. Iz garantnega ali povabilnega pisma morata biti jasno razvidna priimek in ime podpisnika.
  • Garantna pisma morajo biti izvirniki, razen če je bila njihova overitev registrirana v registru overitev.
  • Od pravne osebe se zahteva, da kot prilogo garantnemu pismu priloži dokumentacijo, ki dokazuje navedbe v garantnem pismu:
    • dokazila o predhodnem poslovnem sodelovanju: račune, carinske deklaracije in podobno;
    • veljavne pogodbe, na podlagi katerih se izvajajo pravni posli.

Vizum D

Vizum D je dovoljenje za vstop in prebivanje, ki ni krajše od 90 dni in daljše od enega leta. Imetniku omogoča, da z njim zaprosi za dovoljenje za prebivanje neposredno na upravni enoti. Vizuma D ni mogoče podaljševati. Zanj lahko zaprosijo državljani tretje države, ki spadajo v eno izmed skupin, ki so opredeljene v 20. členu Zakona o tujcih. Za vizum D lahko zaprosijo tudi državljani tretje države, ki ne potrebujejo vizuma za vstop v Republiko Slovenijo.

Postopek pridobitve vizuma

Najprej preverite, ali ste državljan tretje države (v angleščini), ki potrebuje vizum za kratkoročno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Kako zaprositi za izdajo vizuma?

Prosilci za vizum morajo vlogo oddati osebno na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ali po zunanjem ponudniku storitev. Namen osebne oddaje vloge je omogočiti osebju diplomatskega predstavništva ali konzulata, da si oblikuje prvi vtis o vsebini vloge ter prosilcu zastavi vprašanja o namenu potovanja in predloženih dokumentih. Vlagatelji vlog za kratkoročni vizum morajo ob oddaji vloge elektronsko oddati vseh deset prstnih odtisov.

Kje je mogoče dobiti obrazce za vlogo za izdajo vizuma?

Obrazci vlog za izdajo vizuma so na voljo na vseh diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije, kjer je mogoče vložiti vlogo za izdajo vizuma, ter med spodaj navedenimi dokumenti v rubriki Obrazci. Obrazec vloge je brezplačen.

Kje je mogoče oddati vlogo za izdajo vizuma?

Podatki o slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, kjer je mogoče vložiti vlogo za izdajo vizuma, so na voljo v rubriki Predstavništva Slovenije v tujini. Državljani tretje države, ki živijo v državi, v kateri ima Republika Slovenija diplomatsko predstavništvo ali konzulat s pooblastilom za vizumsko poslovanje ali dogovorjeno zastopanje v vizumskem poslovanju z drugo schengensko državo, morajo za vizum zaprositi na tem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu. Informacije o lokacijah predstavništev držav članic in zastopanju dobite na spletni strani Evropske komisije (v angleščini).

Osebe, ki živijo v državi brez diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije ali diplomatskega predstavništva ali konzulata druge schengenske države, ki Slovenijo zastopa v vizumskem poslovanju, lahko za vizum zaprosijo na predstavništvu Republike Slovenije v drugi državi, pod pogojem, da so v državi izbranega predstavništva zakonito. Priporočamo, da se pred vložitvijo vloge za vizum povežejo z izbranim predstavništvom in pridobijo vse potrebne informacije glede uradnih ur, zahtevane dokumentacije in trajanja postopka.

Vlogo za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje (vizum D) je mogoče oddati le na pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije, in ne na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu drugih schengenskih držav, ki zastopajo Slovenijo.

Vlog za vizum ni mogoče oddati na:

  • stalnih predstavništvih ali misijah Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah;
  • konzulatih in generalnih konzulatih, ki jih vodi častni konzul ali častni generalni konzul. 

V kakšen dokument je mogoče izdati vizum?

Potna listina, ki jo predloži vlagatelj, mora biti veljavna še najmanj tri mesece po načrtovanem odhodu iz schengenske države. Potna listina mora imeti dovolj prostih strani oziroma vsaj dve prosti strani in jo mora priznavati država, ki vodi vizumski postopek. Potne listine, ki jih ne priznavajo vse schengenske države, so dopustne, vendar veljajo posebna pravila glede vrste vizuma, ki naj bi bil izdan. Potne listine, ki jih schengenske države priznavajo, so navedene v razpredelnici potnih listin (v angleščini).

Ali se vizum lahko prilepi v potni list, ki se ne priznava?

Če država članica, ki prejme vlogo za izdajo vizuma, ne priznava prosilčeve potne listine, je mogoče izdati vizum, ki ga je treba prilepiti na poseben list za pritrditev vizuma. Če potne listine ne priznava nobena država članica, je vlogo mogoče razglasiti za nedopustno.

Kakšna spremljajoča dokumentacija se zahteva?

Dokumentacija za izdajo schengenskega vizuma se lahko razlikuje glede na državo, iz katere prihaja prosilec. Podrobni seznam zahtevane dokumentacije je dostopen na spletnih straneh predstavništev, ki so pristojna za izvedbo vizumskih postopkov. Splošni informaciji o spremljajoči dokumentaciji sta dostopni v rubriki Obrazci.

Koliko časa traja postopek izdaje vizuma?

Vizumsko vlogo lahko vložite ne prej kot šest mesecev pred potovanjem in najkasneje 15 dni pred načrtovanim potovanjem.

Vloga za izdajo vizuma, oddana manj kot 15 koledarskih dni pred načrtovanim odhodom, je lahko sprejeta, vendar je treba prosilca obvestiti, da obravnava lahko traja do 15 koledarskih dni.

Kakšno potovalno zdravstveno zavarovanje potrebujem?

Prosilec mora pri oddaji vloge za vizum predložiti dokazilo o sklenjenem potovalnem zdravstvenem zavarovanju, ki vključuje načrtovane obiske in je sklenjeno za premijo v višini najmanj 30.000 evrov. Zavarovanje mora veljati za vse države schengenske države.

Tretja oseba, na primer oseba, ki prosilca vabi, lahko v Republiki Sloveniji sklene zavarovanje v imenu prosilca.

Ali je možna pritožba zoper odločitev v vizumskem postopku?

Prosilci se na odločitev v vizumskem postopku lahko pritožijo (29. člen Zakona o tujcih). Pisna pritožba mora biti v slovenskem jeziku in zasnovana tako, da vsebuje elemente pritožbe, kot jih določa Zakon o upravnem postopku. Pritožbo je treba v osmih dneh vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, ki obravnavalo vlogo. Konzularna taksa za vložitev pritožbe znaša 153 evrov. V času reševanja pritožbe ni možna obravnava nove vloge za vizum.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Prijava prebivališča tujca v Republiki Sloveniji

Če je bilo posamezniku v Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali vizum, mora prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve. Prijavo prebivališča lahko uredi pri upravni enoti območja, kjer prebiva.

Če je bilo izdano dovoljenje za stalno prebivanje, se pri upravni enoti v osmih dneh od vročitve dovoljenja uredi prijava stalnega prebivališča.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za notranje zadeve

Obrazci