Kaj je vizum?
Tujec mora imeti za vstop v Republiko Slovenijo, poleg veljavne potne listine, tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje.
Vizum je dovoljenje, ki ga pristojno diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini izda tujcu, na podlagi katerega lahko, če ni razlogov za njegovo zavrnitev, vstopi v državo in v njej biva toliko časa, kolikor je določeno z vizumom. Vizum se lahko izda tudi samo za tranzit čez ozemlje Republike Slovenije, če izpolnjuje za tranzit določene pogoje oziroma je tujcu omogočen vstop v naslednjo državo.
Pravna podlaga vizumskega poslovanja je urejena v Zakonu o tujcih (Uradno prečiščeno besedilo), Uradni list RS 107/2006. Pomembnejše določbe tega zakona so: 14. člen (opredelitev vizuma), 19. člen (izdajanje vizuma), 20. člen (zavrnitev izdaje vizuma), 65.a člen (postopek na diplomatsko konzularnih predstavništvih).
Vizum sam po sebi tujcu ne omogoča vstopa v državo. Mejni organi lahko v primeru, da so se spremenila dejstva, ki so botrovala izdaji vizuma, zavrnejo vstop in vizum razveljavijo. Vizum se lahko razveljavi tudi, če se naknadno izkaže, da so bili v postopku izdaje vizuma posredovani napačni podatki ali zamolčana pomembna dejstva.
Kdo vizuma ne potrebuje?
Če tujec za vstop v državo ne potrebuje vizuma, ker je državljan države, s katero Republika Slovenija nima viznega režima, vstopa pa zaradi namena, predvidenega za izdajo vizuma (turistični, poslovni, osebni ali druge vrste obiskov, oziroma tem primerljivi nameni prihoda v Republiko Slovenijo), lahko v Republiko Slovenijo vstopa z veljavnim potnim listom in v njej prebiva največ 90 dni v šestih mesecih, računajoč od dneva prvega vstopa.
Natančnejše informacije o tem kateri državljani potrebujejo oziroma ne potrebujejo vizuma za Slovenijo lahko dobite tukaj ali na Seznamu držav, katerih državljani za vstop v RS ne potrebujejo vizuma (pdf, 170k).
S 1. majem 2004 je začela Republika Slovenija v celoti izvajati vse predpise Evropske unije glede prostega gibanja, vstopa in prebivanja državljanov držav članic Evropske unije, ki veljajo za državljane držav članic Evropskega gospodarskega prostora (države članice Evropske unije, Norveška, Islandija in Liechtenstein).
Imetniki veljavnih prepustnic, ki jih izdajajo Združeni narodi (UN Laissez- passer) za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebujejo vizuma (ne glede na njihovo državljanstvo).
Za člane posadk civilnih letal zadostuje za prestop državne meje med opravljanem njihove poklicne dejavnosti eden od naslednjih dokumentov (ne glede na njihovo državljanstvo ne potrebujejo vizuma):
Crew Member Licence Certificate, General Declaration, Letalsko dovoljenje
Vendar je gibanje v državi, na podlagi vstopa z navedenimi dokumenti, omejeno, saj se zahteva:
da ne zapuščajo letališča, kjer so pristali; da se zadržujejo le na območju letališča ali v mestu, ki leži blizu letališča (zaradi prenočitve, počitka...); da zapustijo letališče, na katerem so pristali z namenom, da bi prišli na drugo letališče na območju iste države.
Je edina izjema od pravila, da smejo potne liste izdajati samo države. Potne listine Suverenega malteškega viteškega reda imajo naziv v treh jezikih. V italijanskem, Sovrano Militare Ordine di Malta, v francoskem Ordre Souverain et Militaire de Malte in v angleškem jeziku Souvereign Military Order of Malta.
Na podlagi Uredbe Sveta ES št. 1932/2006 so iz vizumske obveznosti poslej avtomatično izvzete vse osebe brez državljanstva - apatridi (katerih položaj opredeljuje Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954) in begunci s priznanim statusom (katerih položaj opredeljuje Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951, t.i. Ženevska konvencija o beguncih) in osebe, ki nimajo državljanstva nobene države (t.i. "non citizens" ruskega porekla v Latviji in Estoniji), pod pogojem, da so osebe navedenih kategorij rezidenti države članice EU in so imetniki veljavnih potnih dokumentov, ki jih je izdala ta država članica.
Na podlagi Uredbe Sveta ES št. 1932/2006 so iz vizumske obveznosti poslej izvzeti učenci z državljanstvom tretjih držav naštetih v točki I v Prilogi 1 Skupnih konzularnih navodil (pdf, 3,7M), ki prebivajo v državi članici EU, ki potujejo v okviru šolske ekskurzije v skupini in s spremstvom učitelja te šole.
Vizuma torej ne potrebujejo učenci tretjih držav, ki živijo v eni od držav članic EU. Učenci morajo potovati v okviru šolske ekskurzije v skupini in s spremstvom učitelja te šole. Na mejnem prehodu se morajo izkazati s posebno listino za šolska potovanja, ki jo izda pristojni organ države v kateri živijo. Listina se izda skladno s Sklepom Sveta 94/795/PNZ z dne 30. novembra 1994 o skupnem ukrepu o olajšavah za potovanje za učence iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v državi članici (Uradni list EU L 327, 19.12.1994, stran. 1-3), (pdf, 150k).
Kdaj vizuma ni možno izdati?
Vizuma ni možno izdati, če tujec ne izpolnjuje vseh zakonsko določenih pogojev. Več o tem si lahko preberete v poglavju »Zavrnitev izdaje vizuma«.
Vizum se v nobenem primeru ne more izdati, če je razvidno, da namerava tujec v schengenskem območju ostati dlje časa ali, če je bivanje povezano z opravljanjem pridobitne dejavnosti.
Tujec, ki želi vstopiti zaradi drugačnega namena oziroma v državi ostati dlje časa, kot je to mogoče na podlagi vizuma, mora imeti dovoljenje za prebivanje.
Kakšni tipi vizumov obstajajo?
V osnovi slovenski organi lahko izdajajo štiri tipe vizumov. Tip vizuma je na vizumski nalepki v posebnem polju označen s črko »A«, »B«, »C« ali »D«. Za grafični prikaz polja, kjer je prikazan tip vizuma, kliknite tukaj.
Ta vizum dovoljuje tujcu, ki mora imeti tak vizum, da se med vmesnim pristankom lahko zadržuje v mednarodnem tranzitnem območju letališča, vendar pa mu ne dovoljuje vstopiti v schengensko območje.
Obveznost letališkega tranzitnega vizuma predstavlja izjemo pri splošnih tranzitnih privilegijih, da se tujec lahko na mednarodnem območju zadržuje brez vizuma. Glede obveze posedovanja takšnega vizuma si lahko več preberete v Aneksu 3 Skupnih konzularnih navodil (pdf, 3.5M).
Ta vizum dovoljuje tujcu, ki potuje iz ene države v drugo, da pri tem potovanju prečka schengensko ozemlje. Tranzitni vizum se lahko izda le v primeru, če tujec dokaže, da ima zagotovljen vstop v državo, v katero bo vstopil iz oschengenskega območja.
Tranzitni vizum se lahko izda za enkratni, dvakratni ali izjemoma tudi za večkratni tranzit, pri čemer lahko ob vsakem tranzitu ostane v schengenskem območju toliko dni kolikor je navedeno v polju »Dovoljeno število dni bivanja« na vizumski nalepki. Za grafični prikaz polja kliknite tukaj.
Ta vizum dovoljuje tujcu vstop in bivanje v schengenskem območju za turistična potovanja, poslovne in osebne obiske ali druge vrste obiskov oziroma za tem primerljive namene prihoda v državo. Namen, za katerega se vizum izda, se v vizumu v posebnem polju napiše oziroma ustrezno označi. Kliknite tukaj za grafični prikaz vizumske nalepke z označenim namenom vstopa.
Vizum za kratkoročno bivanje se lahko izda za enkratni, dvakratni ali večkratni vstop v schengensko območje, pri čemer niti enkratno neprekinjeno bivanje niti skupno trajanje zaporednih bivanj v schengenskem območju ne sme biti daljše od 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa.
Ta vizum se lahko izda tujcu, ki si bo v Republiki Sloveniji uredil dovoljenje za prebivanje z namenom združitve družine.
Družinski član, ki ni državljan države članice Evropske unije, lahko zaradi združitve družine z državljanom Evropske unije ali slovenskim državljanom vstopi v Republiko Slovenijo z veljavnim potnim listom, v katerem je vizum za dolgoročno bivanje - vizum D, razen če je državljan države, s katero je Republika Slovenija ukinila vizume, ali z veljavnim potnim listom in dovoljenjem za prebivanje, izdanim s strani druge države članice Evropske unije, razen če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.
Kako je določena veljavnost vizuma?
Veljavnost vizuma je določena z več podatki: koledarsko veljavnostjo vizumske nalepke, dovoljenim številom dni bivanja in številom dovoljenih vstopov. Grafični prikaz in obrazložitev posameznih polj na vizumski nalepki dobite tukaj.
Vizum je časovno omejen s koledarsko veljavnostjo, katere dolžina je odvisna od namena oziroma razloga obiska, predhodno izdanih vizumih, veljavnosti potnega lista ali potovalnega dokumenta in drugih okoliščin, ki jih v vizumskem postopku ugotavlja pristojni uslužbenec. Letališki tranzitni vizumi se lahko izdajajo z veljavnostjo največ do 3 mesecev, tranzitni vizumi z veljavnostjo največ do 6 mesecev, vstopni vizumi pa z veljavnostjo praviloma največ do 3 mesecev. Le izjemoma je možno vstopni vizum izdati tudi z daljšo veljavnostjo, pri čemer se upošteva namen vstopa, predhodna bivanja v schengenskem območju in boniteto prosilca.
Vizum se dodatno časovno omeji tudi s številom dni, ki jih imetnik vizuma v skladu z namenom za katerega je bil le-ta izdan, sme preživeti na ozemlju schengenskih držav.
- Pri tranzitnih vizumih (tip B) to pomeni dovoljeno število dni, ki ga tujec lahko porabi za vsako pot čez ozemlje za katero je bil vizum izdan. Zakonsko določena zgornja meja pri tranzitnih vizumih je 5 dni.
- Pri vstopnih vizumih (tip C) pa dovoljeno število dni bivanja pomeni skupno število dni, ki ga tujec v okviru koledarske veljavnosti vizuma sme preživeti na območju za katero je bil vizum izdan. V primeru izdaje vstopnega vizuma je dovoljen razpon
Dovoljeno število vstopov se označuje s »01«, »02« ali »N« oziroma »MULT«, pri čemer posamezne oznake pomenijo en, dva ali neomejeno število vstopov. Dovoljeno število vstopov določa število vstopov, ki jih imetnik vizuma lahko opravi na območje za katero velja vizum.
Veljavnost vizuma poteče, če je potekla koledarska veljavnost vizuma, če je tujec izkoristil dovoljeno število dni bivanja ali dovoljeno število vstopov. Vizum postane neveljaven, če je izkoriščen katerikoli od navedenih parametrov.
Koliko znaša taksa za vizumski postopek?
Taksa za vizumski postopek za vizum A, B ali C (letališki tranzitni, tranzitni in vizum za kratkoročno bivanje) znaša 35 EUR oziroma 60 EUR. Diplomatsko konzularna predstavništva Republike Slovenije lahko takso zahtevajo tudi v protivrednosti druge konvertibilne valute, ki se uporablja v državi sprejemnici. Taksa za je usklajena z Odločbo Sveta z dne 13.06.2003 (pdf, 98 kb) (Uradni list Evropske unije št. L 152/82 objavljen dne 20. junija 2003) in Odločbo Sveta 2006/440/ES (UL EU L 175, 29.6.2006, str. 77–80). Vizumska taksa je za navedene tipe vizumov enaka na vseh diplomatsko konzularnih predstavništvih schengenskih držav v tujini.
Zaradi uskladitve slovenske z evropsko zakonodajo in zaradi uskladitev z uvedbo evra je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (ZUT-F), ki je bil dne 16.02.2007 objavljen v Uradnem listu RS št. 14/2007. Na podlagi tega zakona so se tudi za RS vizumske takse zvišale na 60 Eur.
Zaračunavanje višjih vizumskih taks se ne upošteva za državljane držav Zahodnega Balkana ( Srbija, Črna gora, BIH, Makedonija, Albanija) Ukrajine, Ruske Federacije in Moldavije, ki so z EU sklenile oziroma se z EU pogajajo o vizumskih olajšavah Za državljane teh držav se ohrani zaračunavanje vizumske takse v višini 35 Eur.
Višina takse je neodvisna od časa veljavnosti vizuma in je za vse vrste vizumov enaka (razen v primeru, da se zaprosi za nacionalni vizum - vizum D). Taksa za vizumski postopek se plača ob vložitvi vloge in se v nobenem primeru ne vrača. Diplomatsko konzularno predstavništvo, ki je vlogo sprejelo, dolžno izdati potrdilo o plačilu. Taksa je v primeru izdaje vizuma na nalepki prikazana na njeni skrajni desni strani v višini polja »Opombe«.
Taksa za izdajo nacionalnega vizuma (vizum "D") za Republiko Slovenijo znaša 60 EUR.
Kje se lahko poda vlogo za izdajo vizuma?
Spisek slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništev, kjer je možno podati vlogo za izdajo vizuma je na voljo tukaj, poleg tega pa Slovenijo od vstopa v schengensko območje v vizumskem poslovanju zastopajo še nekatere druge schengenske države. Na ta način je v krajih, kjer Slovenija nima svojega diplomatsko konzularnega predstavništva s pooblastilom za vizumsko poslovanje, za vizum možno zaprositi na tistih predstavništvih schengenskih držav, ki so označena v Tabeli zastopanj (pdf, 118k). V tabeli se je potrebno postaviti na kolono z oznako SI in v tej koloni dobite informacijo predstavništva katerih schengenskih držav v posameznih krajih zastopajo Slovenijo v vizumskem poslovanju. V kolikor za posamezen kraj ni navedena koda države, ki nas zastopa, pomeni, da v tem kraju zastopanje ni urejeno zaradi česar se morajo osebe, ki potrebujejo vizum za vstop v Slovenijo, zglasiti na enem od slovenskih predstavništev. Ta so v tej koloni označena s črko X. Informacijo lahko dobite tudi v rubriki vizni režim.
Vlogo za izdajo vizuma ni možno podati na vseh diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Vloge ni možno podati na Misijah in Stalnih predstavništvih Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah. Prav tako vloge ni možno podati na Generalnih konzulatih, ki jih vodi častni konzul ali častni generalni konzul.
|
