Kazalo
SCHENGEN
Kaj je schengen?
Kaj je schengenski pravni red?
Katere države so vključene v Schengensko območje?
Katere so glavne posledice schengenske ureditve za državljane EU?
Katere so glavne posledice schengenske ureditve za državljane tretjih držav?
Kje lahko državljani tretjih držav zaprosijo za vizum?
Kaj pomeni schengenska varnostna politika?
SCHENGEN IN SLOVENIJA
Schengenski pravni red in Slovenija
Kako poteka uvajanje schengenskega pravnega reda v Sloveniji?
Kakšne so slovenske priprave za vstop v schengensko območje?
Kdaj bo uradno odpravljen nadzor na notranjih mejah in bo vzpostavljena zunanja meja?
Zakaj bodo zračne meje odpravljene kasneje?
Ali je zagotovljeno, da načrtovani datum za vstop v schengensko območje ne bo preložen, ker nekatere članice ne bi bile zmožne izpolniti vseh kriterijev?
Ali bodo na mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko mejni objekti odstranjeni ali bodo uporabljeni za kakšne druge namene?
Kaj vstop v schengensko območje pomeni za Slovenijo?
Kateri dokument mora imeti slovenski državljan s seboj v tem trenutku (pred vstopom v schengensko območje) za vstop in za bivanje v državah EU?
Ali se bo ta ureditev po vstopu v schengenski režim spremenila? Kateri dokumenti bodo potrebni za gibanje v schengenskem območju?
Kaj pa bo vključitev Slovenije v schengensko območje pomenila za državljane tretjih držav, ki prebivajo v Sloveniji?
Kako bo potekala mejna kontrola na schengenski meji?
Koliko časa traja preverjanje podatkov na meji? In na kakšen način?
Kaj se bo dogajalo na meji s Hrvaško?
Kako bodo lahko hrvaški državljani prestopali mejo?
Ali bodo na cestnih mejnih prehodih s Hrvaško po vstopu v schengenski režim Slovenci in drugi državljani EU vstopali v Slovenijo na posebnem hitrejšem pasu, ali bodo morali čakati v vrsti skupaj z državljani tretjih držav?
Katere države se poleg Slovenije še zavzemajo za vstop v schengensko območje 21. decembra letos?
Kdo bo odločal katera država izpolnjuje pogoje in katera ne? Ali je načrtovano sprejetje v paketu?
Kako bo Slovenija nadzorovala zunanjo schengensko mejo?
Kakšno bo skupno število policistov, ki bodo neposredno vključeni v nadzor južne meje, vključno z enotami, ki bodo za ta namen delovale v notranjosti Slovenije?
Kako se bo zagotavljala varnost na ostalih območjih?
Koliko denarja na leto bo Slovenija dobivala iz skupne blagajne EU za stroške zaradi nadzora nad delom skupne schengenske meje?
VIZUMI
Katere so države schengenskega območja?
Ali bo vizum, ki ga izda slovensko diplomatsko konzularno predstavništvo pred vstopom v Schengen, postal schengenski vizum, kolikor bo njegova veljavnost segala v obdobje po širitvi schengenskega območja (21. december 2007)?
Ali lahko tujec s slovenskim vizumom, ki je bil izdan pred širitvijo schengenskega območja, in katerega veljavnost sega v obdobje po vstopu RS v Schengen, vstopi v Schengensko območje?
Ali je možno slovenski A,B,C vizum, ki je bil izdan pred širitvijo schengenskega območja »zamenjati« za schengenski
Ali lahko tujec z schengenskim vizumom, ki je bil izdan na veleposlaništvu RS potuje po schengenskem območju?
Ali lahko tujec z veljavnim dovoljenjem za prebivanje Republike Slovenije na podlagi zaposlitve ali dela, dela
Ali lahko tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno/stalno prebivanje Republike Slovenije, ki je bilo tujcu izdano še
Ali se lahko tujec, ki je v postopku podaljšanja dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, z odločbo, ki to
Ali lahko tujec z veljavnim vizumom za dolgoročno bivanje (vizum D,) potuje po Schengenskem območju?
Kaj omogoča vizum D+C?
Kaj je razlika med vizumom D in vizumom D+C?
Kaj je vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo?
SCHENGENSKI INFORMACIJSKI SISTEM
Kaj je Schengenski informacijski sistem (SIS)?
Kaj je SIS I za vse?
V čem je razlika med SIS I + in portugalsko verzijo SIS I za vse (SISone4all)?
Kdo bo pokril stroške za izdelavo sistema SIS I za vse?
Kako poteka uvedba Schengenskega informacijskega sistema v Sloveniji?
Koliko bo uvajanje schengenskih sistemov SIS I, SIS I za vse, SIS II stalo davkoplačevalce, kdo bo to pokril? Pokriva te stroške Evropska unija ali vsaka država članica posebej?
Kakšne podatke vsebuje Schengenski informacijski sistem in koliko?
Kdo lahko uporablja podatke v SIS?
V katerem jeziku je pripravljen SIS in v katerem jeziku komunicirajo uslužbenci različnih držav, ki delajo v sklopu tega sistema?
Ali bodo imeli posamezniki pravico do seznanitve s temi podatki in do popravka ali izbrisa teh podatkov?
Kako varen je SIS?
Kaj pomeni Schengenski informacijski sistem glede izdajanja vizumov državljanom tretjih držav?
_____________________________________________________________________________
SCHENGEN
Kaj je schengen?
Izraz »schengen« oz. schengenski sporazum se v strokovnem žargonu uporablja za dva mednarodna sporazuma, ki sta bila podpisana v kraju Schengen v Luksemburgu. Ime kraja je tako postalo sinonim za odpravo mejnega nadzora na notranjih mejah schengenskih držav članic. Schengenski ukrepi vzpostavljajo skupna pravila za kontrole na zunanjih mejah, določajo skupno vizumsko politiko in uvajajo spremljevalne ukrepe, ki omogočajo odpravo kontrol na notranjih mejah (zlasti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah). Ta pravila torej na državljane, kar zadeva prosti pretok ljudi, vplivajo neposredno, saj predvidevajo:
• odpravo mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah,
• skupno zbirko pravil za osebe, ki prehajajo zunanje meje držav članic, vključene v schengensko območje,
• ločevanje oseb, ki potujejo znotraj schengenskega območja, od tistih, ki prihajajo iz držav zunaj schengenskega območja, na letaliških terminalih in, kadar je mogoče, v pristaniščih,
• uskladitev pravil v zvezi s pogoji vstopa in vizumi za kratkoročno prebivanje.
Temeljna ideja »schengna« je torej zagotovitev pravice do prostega prehajanja notranjih meja (ukinitev mejne kontrole na notranjih mejah) na eni strani in na vrsta ukrepov, ki naj ob tem zagotovijo, da ne pride do zmanjšanja varnosti v državah članicah, ki jih zato imenujemo izravnalni ukrepi (ukrepi, ki naj izravnajo varnostni primanjkljaj, ki nujno nastane ob ukinitvi mejnih kontrol na notranjih mejah). Ti ukrepi se izvajajo na zunanjih mejah schengenskega območja članic, v notranjosti držav, skozi čezmejno policijsko sodelovanje, v okviru skupnega informacijskega sistema, imenovanega schengenski informacijski sistem (SIS), in skozi harmonizacijo zakonodaje držav članic.
Kaj je schengenski pravni red?
Schengenski pravni red je zbirka pravil, ki so bila sprejeta v okviru medvladne schengenske skupine in vključujejo: Schengenski sporazum iz leta 1985 in Konvencijo o izvajanju schengenskega sporazuma iz leta 1990, pristopne protokole, sklenjene z Italijo, Španijo, Portugalsko, Grčijo, Avstrijo, Dansko, Finsko in Švedsko, sporazum z Norveško in Islandijo, posebna sporazuma z Veliko Britanijo in Irsko, sklepe in izjave, ki so jih sprejeli schengenski organi. Več teh določb so po potrebi nadomestili in spremenili naknadni zakonodajni instrumenti Evropske skupnosti in Evropske unije. Celotna zbirka teh veljavnih določb se imenuje »schengenski pravni red«. Schengenski pravni red (oz. schengen acquis) je bil z Amsterdamsko pogodbo leta 1999 vključen v okvir pravnega reda EU in se od takrat naprej zelo hitro razvija.
Schengenski pravni red vključuje vrsto podrobnih ukrepov, ki so kot protiutež odpravi notranjih mejnih kontrol namenjeni krepitvi varnosti na zunanjih mejah Evropske unije. Najpomembnejši tak ukrep je zahteva, da morajo države članice na svojih zunanjih mejah EU zagotoviti opravljanje ustreznih kontrol in učinkovit mejni nadzor. Ko oseba vstopi na schengensko območje, se lahko na njem nekaj časa prosto giblje, kjer koli želi. Zato je ključnega pomena, da so preverjanja in kontrole na zunanjih mejah EU dovolj stroge, da ustavijo nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog in druge nezakonite dejavnosti.
ZAŠČITNA KLAVZULA
V primeru resne grožnje javnemu redu ali javni varnosti lahko katera koli država članica na podlagi zaščitne klavzule ponovno vzpostavi kontrole na svojih mejah znotraj Evropske skupnosti.
Katere države so vključene v Schengensko območje?
Trenutno v celoti uporablja določbe schengenskega pravnega reda 15 držav:Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Grčija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska – države članice EU in Norveška ter Islandija kot članici Evropskega gospodarskega prostora.
Deset novih držav članic EU – Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija – pa še ni popolnoma vključenih v schengenski pravni red, saj se med njimi in sedanjimi članicami schengenskega območja še vedno izvaja mejni nadzor, ki bo trajal vse dotlej, dokler Svet EU ne odloči, da so izpolnjeni pogoji za odpravo notranjega mejnega nadzora.
Državi članici EU, ki sta še vedno izvzeti iz schengenskega območja, sta tudi Velika Britanija in Irska, ki sta se odločili za ohranitev mejnih kontrol na mejah z drugimi državami članicami EU (čeprav sta bili pooblaščeni za izvajanje nekaterih določb o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah).
Za vključitev v schengensko območje se je odločila tudi Švica. To pomeni, da bodo mejne kontrole posameznikov v nekaj letih odpravljene. Švica bo imela tako enak pridruženi status kakor Norveška in Islandija, ki prav tako nista članici EU.
Katere so glavne posledice schengenske ureditve za državljane EU?
Najbolj opazen vpliv schengenske ureditve na posameznike je v tem, da jim ob prehodu meje med dvema schengenskima državama članicama ni treba več pokazati potnega lista oz. osebne izkaznice. Vendar to ne pomeni, da je glede posedovanja potovalnega ali identifikacijskega dokumenta potovanje znotraj schengenskega območja izenačeno s potovanjem znotraj posamezne države članice. Schengenske države članice so namreč obdržale pravico, da na podlagi svoje nacionalne zakonodaje na celotnem svojem ozemlju opravljajo preverjanja identitete v sklopu policijskih nalog. Nacionalna zakonodaja določa, ali morate imeti s seboj osebno izkaznico ali veljaven potni list.
Katere so glavne posledice schengenske ureditve za državljane tretjih držav?
Državljan tretje države lahko vstopi na ozemlje države članice, ki v celoti uporablja schengenske določbe, in potuje znotraj njega največ tri mesece, če izpolnjuje naslednje pogoje za vstop, določene v schengenskem pravnem redu, ki je zdaj vključen tudi v okvir EU:
• ima veljavno potno listino,
• ima vizum za kratkoročno prebivanje, če se ta zahteva,
• lahko utemeljeno pojasni namen potovanja,
• ima zadostna sredstva za preživljanje v času nameravanega bivanja in za povratek v svojo izvorno državo in
• ni uvrščen v schengenski informacijski sistem z namenom zavrnitve vstopa in ne predstavlja nevarnosti za javni red ali nacionalno varnost katere koli schengenske države.
Če želi na ozemlju države članice ostati več kakor tri mesece, še vedno potrebuje nacionalni vizum ali dovoljenje za prebivanje za daljši čas. V zvezi s tem posamezne države članice določijo lastne zahteve.
Leta 2001 je Svet Evropske unije sprejel uredbo, ki vsebuje seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume za kratkoročno prebivanje, in tretjih držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve.
Na podlagi schengenskega pravnega reda se lahko namesto vizuma enakovredno uporabljata dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država članica, in potna listina. Tako se državljanu tretje države, ki predloži potni list in veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država članica, dovoli vstop v drugo schengensko državo članico brez vizuma. To načelo enakovrednosti ne velja za dovoljenja za prebivanje, ki jih izdata Združeno kraljestvo in Irska, saj ti državi ne uporabljata teh določb schengenskega pravnega reda.
S schengenskim vizumom za državljane tretjih držav lahko vstopi v eno državo in se prosto giblje po celotnem schengenskem območju, saj so kontrole na notranjih mejah odpravljene. Kljub temu je potrebno paziti, da je vizum izdan za celotno schengensko območje. V kolikor je omejen na posamezno državo ali skupino držav, je gibanje - kljub temu, da ni kontrol na notranjih mejah - omejeno le na te države. Območje veljavnosti vizuma je navedeno na vizumski nalepki.
Kje lahko državljani tretjih držav zaprosijo za vizum?
Če nameravajo državljani tretjih držav obiskati samo eno schengensko državo, morate za vizum zaprositi na veleposlaništvu ali konzulatu te države članice. Če nameravajo obiskati več schengenskih držav, morajo za vizum zaprositi na veleposlaništvu ali konzulatu države, ki je njihova glavna namembna država. Če nameravajo obiskati več schengenskih držav, od katerih ni nobena njihova glavna namembna država, morajo za vizum zaprositi na veleposlaništvu ali konzulatu države, ki je njihova prva točka vstopa.
Vse schengenske države članice izdajajo vizume pod enakimi pogoji, pri čemer upoštevajo interese drugih držav članic. Vizum, ki ga izda ena schengenska država članica, je tako veljaven tudi za druge države članice, kar koristi državljanom tretjih držav, ki želijo obiskati več kakor eno schengensko državo članico. V izjemnih primerih se obiskovalcem, ki ne izpolnjujejo skupnih pogojev za vstop, izda vizum, ki velja samo za schengensko državo članico, ki ga je izdala. Pri takih primerih gre za humanitarne razloge ali razloge, povezane z nacionalnimi interesi ali izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti.
Kaj pomeni schengenska varnostna politika?
Na zunanji meji EU se opravlja mejna kontrola v imenu vseh držav članic (temeljna mejna kontrola za državljane držav EU, Evropskega gospodarskega prostora, Švice in njihovih družinskih članov ter temeljita za vse državljane tretjih držav).
Sistematično žigosanje potnih listov državljanov tretjih držav omogoča nadzor nad legalnostjo in dolžino bivanja državljanov tretjih držav na schengenskem območju. Če tujci ne izpolnjujejo pogojev za vstop v eno od držav članic, se jim obvezno prepove vstop na celotno schengensko območje, saj kontrol na notranjih mejah ni več. Odstop od mejne kontrole je možen samo izjemoma, pa še v teh primerih je treba dosledno žigosati potne liste državljanov tretjih držav.
Države članice so se obvezale, da bodo za to zagotovile ustrezno infrastrukturo na mejnih prehodih, ustrezno opremo in zadostno število dobro usposobljenih policistov, da ob doslednem izvajanju teh standardov ne bo prihajalo do zastojev in čakalnih dob na zunanjih mejah. Varovanje meja zunaj mejnih prehodov je treba organizirati in izvajati na tak način (z zadostnim številom policistov in opremo), da je tveganje za ilegalne migracije tako veliko, da odvrača od ilegalnega prehajanja meje. Za nadzor zunanjih meja veljajo enotni standardi, enaki za celotno zunanjo schengensko mejo (torej naj ne bi bilo razlik v nadzoru meja v različnih državah). Kriteriji in postopki so podrobno opredeljeni v Zakoniku o schengenskih mejah, Katalogu priporočil in dobrih praks in več drugih aktih.
Izravnalni ukrepi v notranjosti obsegajo pooblastila policije, da lahko kjerkoli v notranjosti, torej tudi v obmejnem območju ob notranji meji, preverja, ali tujci izpolnjujejo pogoje za bivanje na ozemlju držav članic (kontrola, ki ni enakovredna mejni kontroli in ni sistematična), obveznost tujcev, da imajo pri sebi za prestop meje in bivanje potrebne dokumente, obveznost prijave oseb ob bivanju v vsaki državi članici (t. i. policijska prijava). V izjemnih primerih, če to terjajo interesi nacionalne varnosti, pa država članica za nujno potreben čas lahko ponovno uvede mejno kontrolo na notranjih mejah.
Izredno pomemben je tudi sklop določil, ki urejajo čezmejno policijsko sodelovanje. Schengenska konvencija zelo podrobno ureja oblike čezmejnega policijskega sodelovanja po odpravi mejne kontrole, kot so čezmejno zasledovanje in čezmejno opazovanje storilcev kaznivih dejanj, izmenjavo informacij, napotitev uradnikov za zveze v druge države in poenostavitev postopka izročitve storilcev kaznivih dejanj. Schengenski pravni red določa okvirje za čezmejno sodelovanje, ki pa morajo biti konkretizirani v meddržavnih sporazumih.
Kot osrednji izravnalni ukrep pa velja schengenski informacijski sistem. Sistem, ki je tudi »krivec« za zamudo pri širitvi schengenskega območja, torej tudi pri vstopu Slovenije v schengensko območje. Gre za skupno elektronsko podprto bazo podatkov, v kateri so podatki o osebah, ki se iščejo zaradi odvzema prostosti zaradi izročitve, zavrnitve vstopa, izročitve skrbstvenemu organu, zaradi prikritega nadzora ipd. in podatki o predmetih to so predvsem ukradena vozila, dokumenti, orožje in označenega denarja, ki izvira iz kaznivih dejanj.
SCHENGEN IN SLOVENIJA
Schengenski pravni red in Slovenija
Članstvo v Evropski uniji pomeni za Slovenijo, podobno kot za večino drugih držav članic, ki so vstopile v EU leta 2004 in 2007, tudi obveznost vzpostavitve ustreznega režima v skladu z evropskim pravnim redom na zunanji meji EU, t.j. na meji tistih držav članic Unije, ki mejijo z državami nečlanicami oziroma s t.i. tretjimi državami. Slovenija je morala tako vzpostaviti varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na svojem delu zunanje meje EU z Republiko Hrvaško ter zagotoviti njegovo izvajanje po standardih Evropske unije.
Slovenija je začela določila schengenskega pravnega reda delno izvajati že z vstopom v EU 1. maja 2004, in sicer na področjih vizumske politike in preprečevanja ilegalnega priseljevanja. Državljani Republike Slovenije imamo kot državljani EU olajšan prehod meje z vsemi državami članicami Unije. Avstrijski, italijanski in madžarski obmejni organi pri slovenskih državljanih preverjajo samo veljavnost dokumentov za prestop meje, na letališčih v državah EU pa lahko prehajamo skozi tisti del mejnega prehoda, ki je namenjen državljanom EU in kjer se preverja samo veljavnost dokumentov, ne pa tudi drugi pogoji za vstop v EU, ki veljajo za državljane tretjih držav.
Kako poteka uvajanje schengenskega pravnega reda v Sloveniji?
Slovenija bo popolnoma prevzela varovanje svojega dela zunanje meje EU, ko bo Svet EU na podlagi posebnega evalvacijskega procesa ugotovil, da naši obmejni organi na meji s Hrvaško zagotavljajo popoln nadzor v skladu s schengenskimi standardi, da imamo ustrezno urejeno varstvo osebnih podatkov, formalno in praktično urejeno sodelovanje med varnostnimi organi v državi in z drugimi državami in skladno urejeno področje viznega režima. Evalvacija o pripravljenosti posameznih držav članic – ocena kopenske, morske in zračne meje, policijskega sodelovanja, varstva podatkov ter vizumske politike – se je pričela v začetku leta 2006. Na podlagi tega ocenjevanja pa se izvede še proces ocenjevanja vzpostavitve in uporabe schengenskega informacijskega sistema, kar bo izvedeno v letu 2007.
Evalvacije potekajo v dveh krogih. Program evalvacije najprej predvideva odgovore držav članic na obsežen vprašalnik - tega je Slovenija v Bruslju oddala 1. decembra 2005 - zatem pa od februarja do julija 2006 obiske evalvacijskih misij na terenu. Izvedenci iz držav pogodbenic schengenskega sporazuma, ki izvajajo postopek evalvacije pripravljenosti države na vstop v schengensko območje, so tako februarja 2006 pod drobnogled vzeli policijsko sodelovanje, marca varstvo podatkov, aprila morsko mejo, maja pa še kopensko mejo. Zračna meja je bila pregledana kot zadnja, in sicer konec junija 2006. V mesecu maju in septembru 2006 je potekalo tudi preverjanje področja vizumske politike, in sicer na dveh diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini.
Evalvacijska skupina je po vsakem obisku pripravila poročilo o ugotovitvah in morebitna priporočila, ki jih po potrditvi na Svetu EU prejme tudi država članica. O izvedenih ocenjevanjih je bil decembra 2006 obveščen Svet ministrov, ki je tudi sprejel predloge o nadaljnjih ukrepih, da posamezna država doseže pričakovan schengenski standard. Države se nato morala lotiti odprave ugotovljenih pomanjkljivosti, ki bodo v nekaterih primerih tudi ponovno ocenjevanje neposredno na kraju.
Zaradi v tistem času še neprimerno pripravljene infrastrukture na letališču Ljubljana, je tako ponovno ocenjevanje predvideno prav tam tekom leta. Priprave za vzpostavitev primerne infrastrukture potekajo po načrtih, tako da Slovenija ne pričakuje težav na tem področju.
Kakšne so slovenske priprave za vstop v schengensko območje?
Slovenske priprave za vstop v schengenski prostor tečejo s predvideno dinamiko iz schengenskega izvedbenega načrta in dodatnimi sklepi Vlade Republike Slovenije.
Vsebinsko in metodološko predstavlja izvedbeni načrt operativni program ukrepov, ki jih mora Republika Slovenija uresničiti za popolno uveljavitev schengenskega pravnega reda in tehničnih standardov za nadzor bodoče zunanje meje EU. Ukrepi so načrtovani v vseh pristojnih resorjih: za notranje zadeve, zunanje zadeve, javno upravo, finance, promet in za pravosodje. Za medresorsko koordinacijo pri vzpostavljanju zunanje meje EU in za izvedbo Schengenskega izvedbenega načrta je zadolžena posebna Medministrska koordinacija za vzpostavitev varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na zunanji meji EU, ki jo vodi minister za notranje zadeve. Prav tako so v okviru posameznih ministrstev ustanovljene delovne skupine, ki imajo za nalogo pripraviti Slovenijo na uspešen vstop v območje schengenskih držav.
V tem času se ne srečujemo z težavami so pa izzivi. Skladno z zaključki Sveta EU o stanju pripravljenosti novih držav članic na implementacijo schengenskega pravnega reda iz decembra 2006, se v tem trenutku pripravljamo na evalvacijo letališča Ljubljana. Do konca meseca junija bo nova infrastruktura, ki bo omogočala ločevanje potnikov skladno s schengenskim pravnim redom, dokončana. Takoj, ko bo to storjeno pričakujemo schengenski evalvacijski odbor, da oceni našo pripravljenost tudi na tem segmentu.
Drug večji izziv pa je bila priprava na evalvacijo področja schengenskega informacijskega sistema (SIS) in centralnega organa kot enotno kontaktno točko za izmenjevanje dopolnilnih podatkov, povezanih s podatki SIS – imenovano tudi urad SIRENE (Supplementary Information REquest at the National Entries). Na decembrskem zasedanju Sveta ministrov je Portugalska ponudila rešitev za vzpostavitev SIS I vsem državam kandidatkam za vstop v schengensko območje. Ta temelji na njihovi aplikacijski rešitvi za nacionalni schengenski informacijski sistem. Slovenija je septembra 2007 uspešno vzpostavila SIS.
Poleg implementacije projekta SISone4all istočasno potekajo tudi nadaljnje priprave za vzpostavitev SIS II.
Na področju vzpostavitve potrebne infrastrukture na mejnih prehodih pa bo Slovenija do vstopa zaključila še preostale projekte, prav tako pa bomo še zaključili s projekti nabave določene opreme in zaključili s kadrovsko popolnitvijo policijskih enot.
Kdaj bo uradno odpravljen nadzor na notranjih mejah in bo vzpostavljena zunanja meja?
Slovenija je vložila veliko naporov za odpravo notranjih meja EU in je dobro pripravljena na celovito izvajanje schengenskega pravnega reda.
Prvotno je bilo predvideno, da bo zunanja meja s Hrvaško vzpostavljena v začetku leta 2007, vendar zaradi zamud pri posodobitvi schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) do tega ni prišlo. Nato so nove države članice EU vložile veliko napora, da je bila sprejeta nova časovnica za širitev schengenskega območja, k čemur je veliko pripomogla tudi portugalska rešitev imenovana SIS I za vse (SISone4All). Ta rešitev predvideva, da lahko nove države članice vstopijo v schengensko območje na podlagi širitve obstoječega informacijskega sistema SIS I+.
Odločitev, da bo do širitve schengenskega območja prišlo konec leta 2007, je bila sprejeta na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju 5. decembra 2006, ko so ministri sprejeli novo časovnico za širitev schengenskega območja. Republika Slovenija bo tako odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU do 21. decembra 2007, na zračnih mejah pa marca 2008.
Pri iskanju rešitve za schengensko zamudo je Slovenija igrala zelo pomembno vlogo, minister za notranje zadeve Dragutin Mate pa je prevzel vodilno vlogo v prizadevanjih za širitev sedanjega schengenskega informacijskega sistema SIS I+, za kar mu je Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini tudi javno čestital.
Zakaj bodo zračne meje odpravljene kasneje?
To je popolnoma tehnično vprašanje. Zračne meje se odpravljajo praktično dvakrat letno, in sicer na dan, ko se spreminja zimski in letni urnik letenja (marca in oktobra). Sistem je namreč zelo občutljiv na velike spremembe, in zato lahko na isti dan, kot se vnašajo spremembe letov in vsega ostalega, tudi letališča vstopijo v ta informacijski sistem, drugače bi lahko prišlo do zmede in napak v sistemu, zaradi česar pa bi lahko nastala tudi gospodarska škoda.To torej ni povezano s pripravljenostjo letališč. Pri letališčih je namreč osnovni problem le ta, se da mora zagotoviti ločevanje potnikov na schengenskih in neschengenskih letih. .
Ali je zagotovljeno, da načrtovani datum za vstop v schengensko območje ne bo preložen, ker nekatere članice ne bi bile zmožne izpolniti vseh kriterijev?
Slovenija bo naredila vse za to, da se preložitev vstopa ne bi zgodila še enkrat. Prepričani smo, da vse države vlagajo veliko naporov za to, da bodo izpolnile kriterije. Ti napori bodo pripomogli k temu, da bodo države popravile pomanjkljivosti in bodo izpolnile vse potrebne kriterije.
Ali bodo na mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko mejni objekti odstranjeni ali bodo uporabljeni za kakšne druge namene?
Policija bo nekatere objekte uporabljala tudi v bodoče,. V nekaterih objektih bodo delovale posamezne policijske enote (npr. policijske postaje za izravnalne ukrepe), z ostalimi pa bo razpolagalo Ministrstvo za javno upravo.
Kaj vstop v schengensko območje pomeni za Slovenijo?
Ob vstopu Slovenije v schengensko območje bo odpravljen mejni nadzor na mejah z Avstrijo in Italijo in predvidoma z Madžarsko, obenem pa se bo okrepil nadzor na meji s Hrvaško, saj bo z vstopom v schengensko območje Slovenija varovala skupno zunanjo mejo Evropske unije.
To pomeni, da bo Slovenija v imenu držav članic Evropske unije izvajala nadzor zunanje meje EU na meji z Republiko Hrvaško. Nadzor vključuje mejno kontrolo na mejnih prehodih in varovanje meje na meji izven območja mejnih prehodov. Ker uvajanje schengenskih standardov na zunanji meji EU predstavlja velik logistični, predvsem pa finančni zalogaj, so v ta namen na voljo tudi evropska sredstva iz t.i. Schengenskega vira. V obdobju 2004–2006 je bilo v ta namen namenjenih 108 milijonov evrov za obdobje 2004–2006. Sredstva so namenjena predvsem nakupu opreme in posodobitvi infrastrukture na nadzornih točkah.
Na zunanjih mejah EU je nadzor oseb ter fitosanitarni, carinski in inšpekcijski nadzor poostren, izvaja pa se na posebej določenih nadzornih točkah. V Sloveniji je takšnih točk šest, tri na kopenski meji (mejni prehodi Gruškovje, Obrežje, Jelšane), ena železniška točka (mejnih prehod Dobova), in nadalje še na letališču Ljubljana in luki Koper.
Na zunanji meji EU se bo torej opravljala mejna kontrola v imenu vseh držav članic (temeljna mejna kontrola za državljane držav EU, Evropskega gospodarskega prostora, Švice in njihovih družinskih članov ter temeljita za vse državljane tretjih držav).
Kateri dokument mora imeti slovenski državljan s seboj v tem trenutku (pred vstopom v schengensko območje) za vstop in za bivanje v državah EU?
Kot državljan države članice Evropske unije imate že sedaj pravico vstopiti v katero koli drugo državo EU, ne da bi morali pri tem izpolniti posebne formalnosti. Potrebujete le veljaven potni list ali osebno izkaznico (Direktiva 38/2004). Vaša pravica do potovanja se lahko omeji le zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. Vaša pravica do potovanja torej ni odvisna od vaših okoliščin, tako da imate pravico do potovanja kjer koli v Evropski uniji ne glede na to, ali potujete iz poslovnih ali zasebnih razlogov.
Ali se bo ta ureditev po vstopu v schengenski režim spremenila? Kateri dokumenti bodo potrebni za gibanje v schengenskem območju?
Pogoji za prestop bodo ostali enaki kot do sedaj, razlika bo samo v tem, da na notranjih mejah ne bo več mejne kontrole, ki jo opravlja policija. Še vedno pa bo moral imeti vsak državljan EU za gibanje v državah EU veljavno osebno izkaznico ali potni list.
Kaj pa bo vključitev Slovenije v schengensko območje pomenila za državljane tretjih držav, ki prebivajo v Sloveniji?
Državljani tretjih držav, ki bodo imeli dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, bodo po 21. 12. 2007, ko bo Slovenija predvidoma začela popolnoma izvajati schengenski pravni red, z veljavnim potnim listom lahko prosto potovali v druge države članice, ki bodo v celoti izvajale omenjeno konvencijo, vendar pod pogojem, da ne bodo na seznamu oseb, ki jim bo prepovedan vstop v državo potovanja. V drugi državi članici bodo lahko prebivali do tri mesece, po vstopu pa bodo morali prijaviti svoje prebivanje pri pristojnem organu v skladu z nacionalno zakonodajo. Morebitni ukrep prepovedi vstopa v državo, ki je ukrep izrekla, je nujno spoštovati, saj bi bili v nasprotnem primeru lahko obravnavani zaradi nedovoljenega vstopa v konkretno državo. Ukrep se namreč hrani v nacionalni bazi ukrepov do prenehanja veljavnosti ukrepa ter za ostale države schengenskega območja dejansko ne velja, saj se na podlagi 96. člena konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v mednarodni bazi ukrepov (schengenski informacijski sistem) hranijo zgolj ukrepi zoper državljane tretjih držav.
Vendar pa državljani tretjih držav, ki se bodo v Sloveniji na dan nahajali 21.12.2007 na podlagi slovenskega vizuma, ne bodo mogli avtomatično potovati v ostale schengenske države. To bo možno šele, ko bodo prejeli vizum na katerem bo jasno navedeno, da velja tudi za ostale schengenske države. Z izdajo tovrstnih vizumov bodo slovenska diplomatsko konzularna predstavništva v tujini lahko pričela z 21.12.2007.
Kako bo potekala mejna kontrola na schengenski meji?
Koliko časa traja preverjanje podatkov na meji? In na kakšen način?
Na zunanji meji se opravlja mejna kontrola v dveh stopnjah. Za državljane Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice zadošča tako imenovana temeljna mejna kontrola, ki zajema samo preverjanje pristnosti in veljavnosti dokumenta. Za vse državljane tretjih držav pa se preverja izpolnjevanje pogojev za vstop. Eden od pogojev je tudi preverjanje v schengenskem informacijskem sistemu, iz katerega je tudi razvidno, ali je zoper osebo, ki jo preverjajo, razpisan kakršen koli ukrep.
Pregled dokumentov se izvede tako, da policist položi na optični čitalec potni list oziroma osebno izkaznico. Čitalec prebere te podatke in ti se samodejno preverijo tako v naših bazah podatkov kot v schengenskem informacijskem sistemu.
Kaj se bo dogajalo na meji s Hrvaško?
Slovenija že izvaja schengenski nadzor na južni meji. Za državljane, ki živijo neposredno ob meji, se ne bo veliko spremenilo. Državljani, ki imajo zemljo na obeh straneh meje, imajo že sedaj posebne dovolilnice, v katerih so natančno opisana mesta prestopanja..
Kako bodo lahko hrvaški državljani prestopali mejo?
Zelo smo angažirani pri vprašanju nadaljnjega prehajanja državne meje naših sosednjih državljanov, ki ni članica EU, z osebnimi izkaznicami. Slovenija se je dejavno vključila v reševanje tega vprašanja, vendar trenutno ni znano, kakšen bo izid.
Schengenska zakonodaja nalaga, da morajo imeti državljani tretjih držav, ki vstopajo v schengenski prostor, potne listine, ki jih je moč žigosati, ker se na podlagi žiga lahko ugotavlja, koliko časa te osebe prebijejo v schengenskem območju. Podlaga za vstopanje hrvaških državljanov v Republiko Slovenijo z osebnimi izkaznicami pa je veljavni sporazum med obema državama (v veljavi od leta 1997). Podobne sporazume imata s hrvaško sklenjeni še Madžarska in Italija, zaradi česar so te tri države pripravile skupen predlog rešitve tega vprašanja. Rešitev vprašanja je tehnično pripravljena in jo je potrebno še uskladiti z Evropsko komisijo in drugimi pogodbenicami schengenske konvencije. Slovenija bo vsekakor ravnala skladno z normami mednarodnega prava ter o tem redno obveščala Evropsko komisijo.
Glede Hrvaške torej upamo, da bomo našli takšne rešitve, ki bodo skladne z evropsko zakonodajo in ki bodo hkrati ugodne za dvostranske odnose z državo, ki je kandidatka za članstvo v EU.
Ali bodo na cestnih mejnih prehodih s Hrvaško po vstopu v schengenski režim Slovenci in drugi državljani EU vstopali v Slovenijo na posebnem hitrejšem pasu, ali bodo morali čakati v vrsti skupaj z državljani tretjih držav?
Kjer je to mogoče, predvsem na večjih mejnih prehodih, so posebne označbe v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah.
Katere države se poleg Slovenije še zavzemajo za vstop v schengensko območje 21. decembra letos?
Že od vsega začetka se za vstop zavzema 9 novih držav članic (razen Cipra): Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska, Litva, Latvija in Estonija.
Kdo odloča katera država izpolnjuje pogoje in katera ne? Ali je načrtovano sprejetje v paketu?
O izpolnjevanju pogojev za vstop odloča Svet EU, ki izda poseben sklep o datumu odprave mejnih kontrol na notranjih mejah ob pogoju, da je bila država pozitivno ocenjena pri schengenski evalvaciji. Zeleno luč za vstop v schengensko območje država dobi le ob pozitivni oceni o pripravljenosti na izvajanje schengenskega pravnega reda v praksi. Ocenjuje se pripravljenost na področju policijskega sodelovanja, varstva podatkov, izdajanja vizumov ter izvajanja nadzora kopenske, morske in zračne meje, vključitev v računalniško bazo podatkov – schengenski informacijski sistem in komunikacija z omenjenim informacijskim sistemom preko nacionalne kontaktne točke – Oddelka SIRENE.
Potrebno je poudariti, da bo vsaka država kandidatka obravnavana individualno.
Kako bo Slovenija nadzorovala zunanjo schengensko mejo?
Kakšno bo skupno število policistov, ki bodo neposredno vključeni v nadzor južne meje, vključno z enotami, ki bodo za ta namen delovale v notranjosti Slovenije?
Ciljno število schengenskih policistov je 3092 (kot to izhaja iz schengenskega izvedbenega načrta), to število pa naj bi bilo doseženo do 31. decembra 2007. To število bo Slovenija dosegla s prerazporeditvami policistov na notranjih mejah in z dodatnim številom policistov, ki jih bomo še zaposlili.
Tretjina slovenskih policistov bo vključena v celovit nadzor schengenske meje. Kako se bo zagotavljala varnost na ostalih območjih?
Izvajanje ukrepov zagotavljanja varnosti v notranjosti države se po vstopu v schengensko območje ne bo v ničemer spremenilo. Potrebno je poudariti, da je učinkovito varovanje državne meje in izvajanje kvalitetne mejne kontrole izjemnega pomena za varnostne razmere v notranjosti, ne le v naši državi, temveč tudi v celotni Evropski uniji oz. v schengenskem prostoru. Tudi popolnjevanje mejnih policijskih enot in njihovo opremljanje se ne izvaja na račun notranjosti.
Na policijskih upravah ob notranji meji bomo ustanovili policijske enote za izravnalne ukrepe, ki bodo posebej usposobljene in opremljene za izvajanje kontrole v notranjosti. Podobna enota na državni ravni že deluje od leta 2002..
Koliko denarja na leto bo Slovenija dobivala iz skupne blagajne EU za stroške zaradi nadzora nad delom skupne schengenske meje?
V EU je vsako leto več razpisov za financiranje oz. sofinanciranje stroškov za nadzor državne meje in nabavo posebne opreme. Vsaka država pa se mora prijavljati na te razpise s programi oz. razpisnimi pogoji. Slovenija bo od naslednjega leta imela možnost črpati sredstva tudi iz posebnih skladov (npr. za zunanje meje) točnega zneska pa trenutno ni mogoče predvideti.
1. Katere so države schengenskega območja?
Schengensko območje sestavljajo: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Grčija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska – ter Norveška in Islandija, ki sicer nista državi članici EU. Dne 21.12.2007 se bo schengensko območje razširilo še na ozemlje 9. novih držav članic: Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovaško in Slovenijo.
Državi članici EU, ki sta še vedno izvzeti iz schengenskega območja, sta Združeno kraljestvo in Irska.
2. Ali bo vizum, ki ga izda slovensko diplomatsko konzularno predstavništvo pred vstopom v Schengen, postal schengenski vizum, kolikor bo njegova veljavnost segala v obdobje po širitvi schengenskega območja (21. december 2007)?
Ne. Vizum, ki ga izda slovensko diplomatsko konzularno predstavništvo pred širitvijo schengenskega območja, ostane nacionalni/slovenski vizum in ne postane schengenski vizum samo zato, ker njegova veljavnost sega v obdobje, ko bo Slovenija že schengenska država.
3. Ali lahko tujec s slovenskim vizumom, ki je bil izdan pred širitvijo schengenskega območja, in katerega veljavnost sega v obdobje po vstopu RS v Schengen, vstopi v Schengensko območje?
Z veljavnim slovenskim vizumom po vstopu Republike Slovenije v schengensko območje ne bo možno potovati po celotnem schengenskem območju. S takšnim vizumom tujec lahko potuje le na območju Slovenije, medtem ko za potovanje po ostalih schengenskih državah potrebuje ločeni schengenski vizum.
4. Ali je možno slovenski A,B,C vizum, ki je bil izdan pred širitvijo schengenskega območja »zamenjati« za schengenski vizum pred potekom njegove veljavnosti, ko bo RS že v Shengenu?
Vizuma ne bo mogoče zamenjati, saj bo tujcu omogočal legalno nahajanje na območju Slovenije v času njegovega trajanja. V primeru, da bo tujec želel potovati v drugo schengensko državo bo moral predhodno tako pridobiti schengenski vizum, za izdajo katerega pa bo pristojno diplomatsko konzularno predstavništvo tiste države, v katero tujec potuje.
5. Ali lahko tujec z schengenskim vizumom, ki je bil izdan na veleposlaništvu RS potuje po schengenskem območju?
Diplomatsko konzularna predstavništva RS bodo začela schengenske vizume izdajati 21. decembra 2007, ko bo Slovenija predvidoma vstopila v schengensko območje. Tujec z schengenskim vizumom, ki je bil izdan na veleposlaništvu RS lahko potuje po celotnem schengenskem območju.
6. Ali lahko tujec z veljavnim dovoljenjem za prebivanje Republike Slovenije na podlagi zaposlitve ali dela, dela tudi v ostalih državah članicah Schengenskega območja?
Ne. Tujec si mora delovno dovoljenje urediti skladno z zakonodajo tiste države, v kateri želi delati.
7. Ali lahko tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno/stalno prebivanje Republike Slovenije, ki je bilo tujcu izdano še pred širitvijo schengenskega območja, potuje v schengensko območje tudi po širitvi?
Da. Tujec lahko z veljavnim dovoljenjem za začasno ali stalno prebivanje, ki je bilo izdano pred vstopom Republike Slovenije v Schengen, potuje po schengenskem območju izven države, ki je dovoljenje izdala. Vendar pa se tujec v tovrstnem primeru na schengenskem območju lahko nahaja največ 90 dni.
8. Ali se lahko tujec, ki je v postopku podaljšanja dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, z odločbo, ki to dokazuje, giblje po ostalih Schengenskih državah?
Ne. Tujec se z odločbo, ki dokazuje, da je v postopku podaljšanja dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, ne more gibati po ostalih Schengenskih državah.
9. Ali lahko tujec z veljavnim vizumom za dolgoročno bivanje (vizum D,) potuje po Schengenskem območju?
Vizum D je nacionalni vizum. Z nacionalnim vizumom D, ki ga je izdalo veleposlaništvo Republike Slovenije v tujini, tujec ne more potovati po ostalih schengenskih državah. Tujec, ki ima veljavni vizum D lahko čez ostale schengenske države samo tranzitira.
10. Kaj omogoča vizum D+C?
Vizum D+C je nacionalni vizum in velja hkrati tudi kot vizum za kratkoročno bivanje v ostalih državah članicah Schengena v obdobju maksimalno 90 dni v 6 mesecih.
11. Kaj je razlika med vizumom D in vizumom D+C?
Vizum D je nacionalni vizum, ter omogoča le gibanje na območju Republike Slovenije z izjemo tranzita preko ostalih držav Schengena.
Vizum D+C je nacionalni vizum in velja hkrati tudi kot vizum za kratkoročno bivanje v ostalih državah članicah Schengena v obdobju maksimalno 90 dni v 6 mesecih.
12. Kaj je vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo?
Vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo se tujcu izda le v izjemnih primerih. Ti primeri so sledeči:
a) neizpolnjevanje vstopnih pogojev določenih v prvem odstavku 5. člena Schengenskega mejnega zakonika, vendar pa se vizum kljub temu izda zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali mednarodne obveznosti,
b) obstoj zadržka za izdajo vizuma tujcu v postopku posvetovanja, vendar pa se vizum kljub temu izda zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali mednarodne obveznosti,
c) nepriznavanje potne listine, katere imetnik je tujec.
Kadar je bil tujcu izdan vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, lahko tujec biva samo na ozemlju države, ki je ta vizum izdala, oz. na ozemlju držav, za katere tak vizum velja. Za razliko od vizuma za dolgoročno bivanje, vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo imetniku ne omogoča niti tranzita čez ostale schengenske države za ozemlje katerih tak vizum ne velja.
SCHENGENSKI INFORMACIJSKI SISTEM
Kaj je Schengenski informacijski sistem (SIS)?
Schengenski informacijski sistem (SIS) je pomemben del schengenske zakonodaje, ki policiji, carini, upravnim enotam in konzularnim predstavništvom držav podpisnic omogoča dostop do podatkov o določenih posameznikih (osumljencih za kazniva dejanja, pogrešanih osebah, državljanih tretjih držav, ki jim je zavrnjen vstop, ipd.).
SIS je sestavljen iz centralnega sistema (ki je lociran v Strassbourgu v Franciji), kjer so shranjeni vsi podatki, ki jih države vnašajo preko svojih nacionalnih sistemov in preko katerih izvajajo tudi poizvedovanja v skupni bazi podatkov. Pristojni organi so policija, ko opravlja mejno kontrolo in postopke s tujci, diplomatsko-konzularna predstavništva ob izdaji vizuma ter upravne enote v postopkih s tujci. Za podporo delovanja tega sistema morajo vse države ustanoviti urad SIRENE, ki deluje kot operativno-komunikacijski center slovenske policije za področje schengenskega informacijskega sistema. Urad je ključen za komunikacijo z drugimi državami članicami in vpisuje ukrepe, usmerja izvedbo ukrepov, skrbi za izmenjavo dodatnih informacij.
Izjemno pomemben del schengenskega sistema je tudi skupna vizumska politika in praksa, ki obsega skupen vizumski režim (enotno listo tretjih držav, kateri državljani potrebujejo vizume), izdajanje enotnih vizumov, ki omogočajo gibanje po celotnem schengenskem ozemlju, usklajen postopek izdaje vizumov. Države so uskladile tudi pogoje za vstop in bivanje državljanov tretjih držav na območju schengna (glede maksimalne dolžine bivanja na celotnem ozemlju držav članic, pravice do tranzita, obveznosti policijske prijave, obveznosti odstranitve tujcev, če ne izpolnjujejo pogojev za bivanje, kazni za nedovoljen prehod meje, še posebej za prevoznike).
Ker je Schengenski pravni red med odpravil mejne kontrole na notranjih mejah med državami pogodbenicami (poleg držav EU sta pogodbenici tudi Norveška in Islandija) in s tem ustvaril skupni proctor za prost pretok blaga in oseb, je bilo za ohranjanje zadovoljive ravni javnega reda in javne varnosti, vključno z nacionalno varnostjo, med drugimi ukrepi (krepitev policijskega in pravosodnega sodelovanja, harmonizacija vizne in azilne politike) potrebno tudi oblikovanje Schengenskega informacijskega sistema (SIS).
SIS obsega nacionalne podatkovne zbirke v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del v Strassbourgu. Za namene mejnih kontrol in drugih policijskih in carinskih kontrol, tudi tistih, ki se izvajajo v notranjosti države, tehnični podporni del s prenosom informacij on-line zagotavlja, da nacionalne podatkovne zbirke vsebujejo enake podatke. Pri tem vsebuje SIS le in samo točno določene kategorije podatkov, ki jih vnašajo preko nacionalne podatkovne zbirke le države pogodbenice, če so podatki dovolj pomembni za vnos v SIS in so v skladu z predhodno opisanim namenom. Ta skupni sistem omogoča povezavo med državami pogodbenicami in omogoča končnim uporabnikom (policija, carina, konzulati in druge službe pristojne za obdelavo podatkov v zvezi z vizumi, za izvajanje Zakona o tujcih ali za izdajo potrdil o registraciji vozil) dostop do informacij, ki so jih vnesle v SIS druge države pogodbenice in ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.
Zbirka podatkov, ki si jo tako delijo vse države na Schengenskem območju vsebuje dve široki kategoriji podatkov v prvi vrsti o iskanih ali pogrešanih osebah in osebah pod tajnim sledenjem ter v drugi o ukradenih ali drugače odtujenih vozilih in predmetih, kot so predvsem osebni dokumenti.
Evropski svet je novembra 2004 kot pogoj za širitev schengenskega območja opredelil nadgradnjo informacijskega sistema - SIS II. Po prvotnih načrtih bi moral biti SIS II operativen spomladi leta 2007, da bi s tem omogočili širitev schengenskega območja na nove države članice EU, tudi Slovenijo, oktobra 2007. Toda zaradi tehničnih težav pri vzpostavljanju novega sistema je prišlo do zamude. Ko so notranji ministri držav članic Evropske unije v začetku oktobra 2006 potrdili nov časovni načrt za širitev schengenskega območja, ki predvideva, da bo SIS II polno operativen šele junija leta 2008, je nastala nevarnost daljše zamude pri vključitvi novih držav članic v schengensko območje. Zato je bil na pobudo nekaterih novih držav članic, med njimi tudi Slovenije, na zasedanju ministrov za notranje zadeve držav članic EU 4.–5. decembra sprejet t.i. portugalski predlog. V skladu z njim naj bi do vstopa tistih novih držav, ki bodo na to pripravljene, prišlo že decembra 2007 po formuli SISone4all. Konkretno to pomeni »kloniranje« portugalske rešitve nacionalnega dela schengenskega informacijskega sistema, pri čemer pa se bo istočasno pospešeno razvijal novi sistem SIS II.
Kaj je SIS I za vse?
Tako imenovan portugalski predlog vključitve novih držav članic v Schengenski informacijski sistem prve generacije "SIS I" na način »SISone4ALL« je rešitev vključitve novih držav članic EU, zaradi zamujanja realizacije projekta Schengenskega informacijskega sistema druge generacije tako imenovani «SIS«. Način vključitve »SISone4all« pomeni za Slovenijo vključitev v Schengenski informacijski sistem prve generacije, kar bi v praksi posledično pomenilo razširitev Schengenskega območja tudi na Slovenijo, ter ob uspešno izvedeni evalvaciji in globalnem testiranju, ukinitev mejne kontrole na notranjih mejah, ter vzpostavitev Schengenske mejne kontrole na tako imenovanih zunanjih mejah. Način vključitve "SISone4all" s tehničnega vidika pomeni, da Portugalska zagotovi programsko opremo, strojno opremo, komunikacijsko infrastrukturo in vse ostale dejavnosti, pa uredi na novo se vključujoča država članica. Sistem SIS se sestoji iz centralnega in nacionalnega dela, t.i. C.SIS in N.SIS. Način izmenjave informacij med C.SIS in N.SIS je natančno predpisan. Sama implementacija N.SIS pa je prepuščena posamezni članici. SISone4ALL predstavlja portugalsko implementacijo N.SIS. SISone4ALL torej predstavlja kopijo portugalske implementacije N.SIS. Ker je slednja že stestirana, odpade potreba po njenem testiranju v novih schengenskih državah oz. se bistveno zmanjša obseg potrebnega testiranja. Slednje pa pomeni prihranek časa. Uspešnost pripravljenosti nove države pristopnice v sistem »SISone4ALL« se zagotavlja kot že rečeno z uspešno opravljenim globalnim testiranjem in uspešno opravljeno evalvacijo. V kolikor kriteriji evalvacije ali testiranja ne bodo izpolnjeni, se v najslabšem primeru odloži širitev Schengenskega območja na novo državo, ki namerava vstopiti v Schengenski sistem, za milejši ukrep pa se predvideva, da se kar najhitreje odpravijo morebitno zaznane nepravilnosti, ter da se časovnica vključitve nove države članice ne spreminja.
V čem je razlika med SIS I + in portugalsko verzijo SIS I za vse (SISone4all)?
SIS I + označuje sistem kot celoto, s centralnim delom – C.SIS in nacionalnimi deli – N.SIS. SISone4ALL je portugalska različica nacionalnega dela SIS I +, ki ga bodo uporabljale tudi nove schengenske članice. Ime SISone4ALL je v bistvu «marketinška poteza« Portugalske, na kar kaže tudi dobeseden prevod imena SISone4ALL.
Kdo bo pokril stroške za izdelavo sistema SIS I za vse?
Razvoj sistema SIS I za vse finančno podpira Portugalska. Dogovor o tem je Portugalska sklenila decembra, nove države članice nimajo nobenih stroškov. V celoti ga podpira Portugalska.
Kako je potekala uvedba Schengenskega informacijskega sistema v Sloveniji?
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je 27. marca v Lizboni uradno prevzel programsko opremo SISone4ALL, vzpostavljanje sistema pa teče od 5. decembra 2006 dalje. V vmesnem času smo vzpostavili potrebno informacijsko telekomunikacijsko infrastrukturo, vzpostavili povezavo s komunikacijskim omrežjem SISNET in vključili kriptirne naprave. V času od 2. do 6. aprila sta dva portugalska strokovnjaka, skupaj s strokovnjaki slovenske policije namestila programski paket SISone4ALL. Ta bo omogočal nadaljnje korake za vzpostavitev povezave s schengenskim informacijskim sistemom. Izvedla sta tudi osnovno testiranje s simulatorjem centralnega schengenskega informacijskega sistema.
Naši strokovnjaki so aplikacijo SISone4ALL integrirali v nacionalni informacijski sistem. Rešitev je bila najprej na voljo za interno izobraževanje, temu je sledilo formalno tehnično testiranje v maju in funkcionalno testiranje sredi avgusta. Sistem je začel polno delovati po uspešno opravljenem globalnem testiranju v začetku septembra, nakar je bila sredi istega meseca izvedena tudi evalvacija na področju SIS-SIRENE.
Poleg implementacije projekta SIS Ione4ALL so istočasno potekale tudi nadaljnje priprave za vzpostavitev SIS II. Večjih zapletov z vzpostavljanjem sistema ni bilo.
Z nameščanjem sistema SIS I se je v Sloveniji ukvarjalo približno 10 oseb. Že od začetka leta so potekala tudi intenzivna usposabljanja v okviru projekta Twinning light z avstrijskimi partnerji, ki so namenjena končnim uporabnikom SIS (Policija, Direktorat za upravne notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Carina), sicer pa so usposabljanja potekala na več nivojih in so predvidena tudi v prihodnje.
Koliko je uvajanje schengenskih sistemov SIS I, SIS I za vse, SIS II stalo davkoplačevalce, kdo bo to pokril? Pokriva te stroške Evropska unija ali vsaka država članica posebej?
Portugalska je aplikacijo SISone4ALL vsem novim schengenskim državam ponudila brezplačno. Potrebno IT infrastrukturo pa je morala zagotoviti vsaka država sama z lastnimi sredstvi. Ocenjeni stroški v Republiki Sloveniji znašajo 1 mio. €.
Slovenija in ostale nove članice zadnje širitve so dobile velik izkaz solidarnosti, zato ker je bil že v zadnji fazi pristopnih pogajanj potrjen močan schengenski vir, namenjen za to, da se te države pripravijo pri vzpostavljajo schengenskih standardov na zunanji meji. Za obdobje 2004-2006 so srednjeevropske države, ki imajo zunanjo mejo, skupaj dobile milijardo evrov. Od tega je bilo Sloveniji namenjeno približno 119 milijonov evrov. Ta sredstva še vedno izkoriščamo, ker se nekateri projekti še vedno zaključujejo. Princip je takšen, da je denar deponiran v Sloveniji in potem, ko je projekt zaključen, se ta denar počrpa.
Kar se tiče SIS II, bodo države članice lahko sredstva črpale tudi iz sklada za zunanje meje, ki pa je proračunski vir nove finančne perspektive, ki je začela teči z letošnjim letom. Skratka, države članice so potrdile in ugotovile, da je varovanje zunanje meje skupno breme, ki si ga je treba pravično porazdeliti, tudi iz skupnega proračuna, tako da v bistvu s tem prehajajo zadeve pod proračun skupnosti.
Kakšne podatke vsebuje Schengenski informacijski sistem in koliko?
Kot že omenjeno vsebuje Schengenski informacijski dve široki kategoriji podatkov, in sicer, v prvi vrsti podatke o iskanih ali pogrešanih osebah in osebah pod tajnim sledenjem ter v drugi o ukradenih ali drugače odtujenih vozilih in predmetih, kot so predvsem osebni dokumenti.
Podatki o osebah veljajo kot osebni podatki in so skrbno varovani. Zanje se v okviru SIS poleg določil Schengenske konvencije in Zakona o varstvu osebnih podatkov upošteva tudi določila Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.
Nabor osebnih podatkov je s Schengensko konvencijo omejen na podatke o:
• osebah, za katere se zaproša za prijetje zaradi izročitve (95. člen Schengenske konvencije),
• osebah, ki niso državljani držav članic, za katere je razpisana zavrnitev vstopa v Schengensko območje (96. člen Schengenske konvencije),
• pogrešanih osebah ali osebah, ki potrebujejo začasno policijsko zaščito, predvsem mladoletni (97. člen Schengenske konvencije),
• pričah oziroma osebah, ki se morajo v okviru kazenskega postopka zglasiti na sodišču ali jim je potrebno vročiti sodbo ali vabilo na prestajanje kazni (98. člen Schengenske konvencije) in
• osebah za namene tajnega opazovanja ali namenske kontrole (99. člen Schengenske konvencije).
Pri tem so lahko za osebe zabeleženi samo naslednji podatki:
- priimek in ime, morebiten alias, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;
- morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;
- prvo črko drugega imena;
- datum in kraj rojstva;
- spol;
- državljanstvo;
- ali so te osebe oborožene;
- ali so te osebe nasilne;
- razlog za razpis ukrepa;
- predlagana oblika ukrepanja.
Poleg navedenih osebnih podatkov pa SIS vsebuje tudi podatke o:
• vozilih, za katere se izvaja tajno opazovanje ali namenska kontrola (99. člen Schengenske konvencije) in
• predmetih, ki se iščejo zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih (100. člen Schengenske konvencije).
Drugi osebni podatki, zlasti podatki o rasnem poreklu, političnih, verskih ali drugih prepričanjih, zdravstvenem stanju in spolnem življenju (občutljivi osebni podatki), niso dovoljeni.
Tako osebne podatke, kot tudi podatke o predmetih ali vozilih, lahko pooblaščene osebe uporabljajo le v skladu z nameni opredeljenimi s Schengensko konvencijo.
Trenutno je v SIS zabeleženih približno 17 milijonov podatkov (razpisov za ukradena vozila, orožje, ukradene dokumente, osebe). Podatke o osebah veljajo kot osebni podatki in so skrbno varovani. Trenutno jih je približno 1,3 milijona (od iskanih oseb in pogrešanih oseb pa do tistih, ki jim je bil prepovedan vstop v državo idr.). Predvidevamo, da bo ob vstopu novih držav članic v SIS skupaj približno 30 milijonov vseh razpisov. Biometričnih podatkov ne vsebuje.
Kdo lahko uporablja podatke v SIS?
Dostop do podatkov v schengenskemu informacijskem sistemu morajo imeti tako policija pri mejni kontroli na zunanji meji, kot tudi različni drugi državni organi, ki so za to točno določeni v skladu s Schengensko konvencijo (npr. veleposlaništva pri izdaji vizumov, upravne enote pri izdajanju dovoljenj za prebivanje za tujce), vendar jih lahko uporabljajo le v skladu z nameni prav tako opredeljenimi s Schengensko konvencijo.
Tako imajo pravico dostopa do podatkov, ki so shranjeni v SIS, izključno službe, ki so pristojne za:
- mejno kontrolo,
- konkretno določena policijska in carinska preverjanja v notranjosti države ter za njihovo koordinacijo in
- v določeni meri tudi pravosodni organi v zvezi s kazenskimi postopki kot npr. tožilstvo.
V podatke v zvezi z zavrnitvijo vstopa tujcu po 96. členu in v zvezi z osebnimi dokumenti iz člena 100 (točki d in e 3. odstavka) Schengenske konvencije, ki so bili ukradeni, protipravno odvzeti ali drugače odtujeni (potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja) imajo vpogled še:
- službe, pristojne za dodeljevanje vizumov,
- centralni organi, pristojni za obdelavo prošenj za vizum,
- službe, pristojne za dodeljevanje dokumentov o bivanju in
- službe, pristojne za izvajanje Zakona o tujcih.
Nadalje pa imajo pravico dostopa do podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih ali izgubljenih vozilih (točki a in b 100. člena Schengenske konvencije) in podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih ali preklicanih prometnih dovoljenjih in registrskih tablicah vozil tudi vladne in druge službe, ki so v državah članicah EU odgovorne za izdajanje potrdil o registraciji vozil iz Direktive Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil.
V okviru navedenega, določi država pogodbenica seznam organov, ki so pristojni, da dostopajo do podatkov v SIS in ga posreduje Izvršnemu odboru, ki je bil ustanovljen za namene izvajanja Schengenske konvencije.
V katerem jeziku je pripravljen SIS in v katerem jeziku komunicirajo uslužbenci različnih držav, ki delajo v sklopu tega sistema?
Centralni schengenski informacijski sistem ni vezan na nacionalne jezike, ampak gre v bistvu za šifriran jezik (vsaka kategorija podatkov ima svojo šifro). Prek vmesnika se ta jezik »prevede« v nacionalne jezike, tako da sam dostop v nacionalne jezike poteka prek vmesnikov. Pooblaščena oseba vstopa v informacijski sistem prek nacionalnih rešitev. Medsebojna komunikacija bo verjetno odvisna od vsakokratnega medsebojnega dogovora, večinoma pa zagotovo v angleščini.
Ali imajo posamezniki pravico do seznanitve s temi podatki in do popravka ali izbrisa teh podatkov?
Vsak posameznik (državljani RS in tujci) ima pravico do seznanitve z osebnimi podatki, ki so zabeleženi o njem, in do popravka in izbrisa napačnih podatkov. To določa Schengenska konvencija v 109. in 110. členu, podrobneje pa to ureja slovenska zakonodaja v Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o informacijskem pooblaščencu.
Vsakdo ima na tej podlagi pravico da na ozemlju vsake države Schengenskega območja na sodišču ali pri drugem po nacionalni zakonodaji pristojnem organu zahteva popravek, izbris, pridobitev informacije ali odškodnino v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanj. Namreč, ker imajo vse nacionalne podatkovne zbirke SIS zagotovljene identične podatke, se lahko pravica do vpodlega, popravka ali izbrisa nanaša na podatke ne glede na državo, pri kateri je vložena zahteva. Sam postopek teče po nacionalnem pravu tiste države, kjer je bila zahteva vložena in se zato v podrobnostih razlikuje med posameznimi državami.
Vsakdo, ki želi pridobiti podrobne podatke o postopkih uveljavljanja opisanih pravice v posameznih državah na območju Schengna, lahko te pridobi pri posameznih nacionalnih organih za varstvo osebnih podatkov. Kontaktni podatki teh organov so na voljo na spletni strani Skupnega nadzornega organa za Schengen (Joint Supervisory Authority of Schengen) http://www.schengen-jsa.dataprotection.org/
Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Če država, v kateri je uveljavljen pravica do vpogleda, prejme zahtevo za vpogled v razpis ukrepa, ki ga ni izdala sama, mora ta država dati državi, ki je ukrep izdala, možnost, da poda svoje stališče do možnega razkrivanja podatkov vlagatelju zahteve za vpogled. Prav tako mora nacionalni organ za varstvo osebnih podatkov pri preverjanju tesno sodelovati z nacionalnim organom za varstvo osebnih podatkov države, ki je razpis ukrepa izdala (v skladu z 2. odstavkom 114. člena Schengenske konvencije).
Posredovanje informacij o vsebini podatkov pa se v skladu z 109. členom Schengenske konvencije lahko zavrne, če je to nujno zaradi varstva oravic in svoboščin tretjih oseb ali izvedbe ukrepa in v vsakem primeru v času trajanja ukrepa tajnega opazovanja.
Postopek za uveljavljanje te pravice v Sloveniji podrobneje ureja slovenska zakonodaja v Zakonu o varstvo osebnih podatkov (30. in 31. člen) in Zakonu o informacijskem pooblaščencu.
30. člen Zakona o varstvo osebnih podatkov določa, da mora Ministrstvo za notranje zadeve kot upravljavec nacionalnega dela SIS zbirke osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo:
1. omogočiti vpogled v katalog SIS;
2. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v nacionalni zbirki SIS in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje;
3. posredovati izpis osebnih podatkov iz nacionalne zbirke SIS, ki se nanašajo nanj;
4. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
5. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje SIS, in o metodi obdelave;
6. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo v SIS, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
7. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja.
Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki se v Sloveniji vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Ministrstvu za notranje zadeve.
Ta mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih za zavrnitev.
Izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6. točke ter pojasnilo iz 7. točke pa mora Ministrstvo za notranje zadeve posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih za zavrnitev. Sicer se šteje, da je zahteva zavrnjena.
Prav tako se lahko v skladu s 36. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov seznanitev z lastnimi osebnimi podatki v Sloveniji le z zakonom omeji iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih, vendar samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev.
Za odločanje o pritožbi posameznika, ki mu je bila zavrnjena zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali na svojo zahtevo ni dobil odgovora pristojnega organa, je pristojen Informacijski pooblaščenec.
Pravica do popravka ali izbrisa podatkov
Pravica do popravka vsebinsko netočnih podatkov ali izbrisa nezakonito vnešenih podatkov je pravica vsakogar, ki ugotovi, da so podatki, ki se nanašajo nani in se vodijo v določeni zbirki, napačni ali se hranijo nezakonito.
V skladu s 106. členom Schengenske konvencije pa lahko le država, ki je izdala razpis posameznega ukrepa, tak ukrep popravi ali izbriše.
Če država, ki ni izdala razpisa ukrepa ugotovi, da so določeni osebni podatki v SIS napačni ali vnešeni nezakonito, o tem obvesti državo, ki je izdala razpis ukrepa. Ta država pa mora podatke preveriti in jih po potrebi popraviti ali izbrisati. Če popravek ali izbris ni možen v skladu z nacionalno zakonodajo države, od katere se zahteva popravek ali izbris, mora ta državo, ki je prejela zahtevek nemudoma obvestiti o tem.
Če države ne uspejo soglasno rešiti zadeve, lahko primer predložijo v reševanje Skupnemu nadzornemu organu za Schengen.
Podrobneje uveljavljanje zahteve za popravek vsebinsko netočnih podatkov ali izbris nezakonito vnešenih podatkov v Sloveniji ureja slovenska zakonodaja v Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o informacijskem pooblaščencu.
V skladu s 32. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov mora Ministrstvo za notranje zadeve na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke shranjene v SIS (če gre za razpis, ki ga je izdala Slovenija), za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom.
Zahteva ali ugovor iz 32. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Ministrstvu za notranje zadeve. Stroške v zvezi z dopolnitvijo, popravo in izbrisom osebnih podatkov, obvestilom ter odločitvijo o ugovoru krije upravljavec osebnih podatkov (Ministrstvo za notranje zadeve).
V primeru, da gre za razpis ukrepa, ki ga ni izdala Slovenija in obstajajo dokazi, da so osebni podatki v SIS napačni ali nezakonito vneseni, mora Ministrstvo za notranje zadeve pristojni organ države, ki je izdala ukrep, obvestiti naj izvede popravek ali izbris.
Dopolnitev, popravo, blokiranje ali izbris osebnih podatkov mora sicer Ministrstvo za notranje zadeve opraviti v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo in o tem obvestiti vlagatelja zahteve ali ga v istem roku obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. Sicer se šteje, da je
zahteva zavrnjena.
Posameznik, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice določene z Zakonom o varstvu osebnih podatkov lahko v skladu s 34. členom zakona s tožbo zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev traja.
Če je kršitev že prenehala, lahko posameznik vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
V postopku odloča pristojno sodišče po določbah zakona o upravnem sporu, če zakon o
varstvu osebnih podatkov ne določa drugače.
Postopek s tožbo je nujen in prednosten, kar pomeni, da ga mora sodišče izvesti v čim krajšem možnem času.
V tem postopku na podlagi tožbe je javnost načeloma izključena. Posameznik lahko od sodišča tudi zahteva, da za čas do odločitve o njegovem predlogu naloži upravljavcu osebnih podatkov, da prepreči vsakršno obdelavo spornih osebnih podatkov.
Če je bila posamezniku povzročena škoda, lahko od povzročitelja zahteva odškodnino v skladu z zakonom.
Kako varen je SIS?
Temelj schengenskega informacijskega sistema so posebej varovane linije preko katerih tehnični podporni del v Strassbourgu s prenosom informacij on-line zagotavlja, da nacionalne podatkovne zbirke držav podpisnic vsebujejo enake podatke. Temelj SIS je tako posebej varovana linija, ki kot vodnik omogoča pretoka informacij, ki so zakodirane. To so močno varovane linije. Podatkovne baze so zaščitene, vsaka država pa ima svojo nacionalno kopijo.
Za nadzor nad izvajanjem tehničnega podpornega dela SIS je pristojen Skupni nadzorni organ, za nadzor nacionalne podatkovne zbirke pa je glede varstva osebnih podatkov pristojen nacionalni nadzorni organ vsake pogodbenice, v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec.
V skladu s Schengensko konvencijo ima vsaka oseba pravico, da zahteva od nacionalnih nadzornih organov, da preverijo podatke, ki se nanašajo nanje in so vneseni v SIS ter uporabo teh podatkov.
Kontaktni podatki slovenskega nacionalnega nadzornega organa:
Informacijski pooblaščenec
Vošnjakova 1
p.p. 78
1000 Ljubljana
Telefon: 01 230 97 30
Faks: 01 230 97 78
E-mail: gp.ip(at)ip-rs.si
http://www.ip-rs.si
Kontaktni podatki Skupnega nadzornega organa za Schengen
Joint Supervisory Authority of Schengen
Data Protection Secretariat
Rue de la Loi 175
Bureau 3040GM14
B-1048 Brussels
Telefon: +32(0)22855026
http://www.schengen-jsa.dataprotection.org/
Nacionalni nadzorni organ
Na podlagi 114. čl. Schengenske konvencije vsaka pogodbenica imenuje nadzorni organ, ki je po nacionalni zakonodaji pristojen za izvajanje neodvisnega nadzora podatkovnih zbirk nacionalnega dela SIS in za preverjanje, da obdelava in uporaba podatkov, vnesenih v SIS, ne pomeni kršenja pravic oseb, na katere se podatki nanašajo. V Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec.
Vsaka oseba ima pravico zahtevati od nadzornih organov držav pogodbenic, da preverijo podatke, ki se nanašajo nanje in so vnesene v SIS, ter uporabo teh podatkov. To pravico ureja nacionalna zakonodaja pogodbenice, ki ji je poslana zahteva. V Sloveniji to ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o informacijskem pooblaščencu.
Če je podatke vnesla druga pogodbenica, se preverjanje opravi v tesnem sodelovanju z nadzornim organom te pogodbenice.
Skupni nadzorni organ
Skupni nadzorni organ je neodvisni organ za nadzor tehničnega podpornega dela SIS in je ustanovljen na podlagi 115. člena Schengenske konvencije.
Ta organ sestavljata po dva predstavnika vsakega nacionalnega nadzornega organa. Vsaka pogodbenica ima en glas.
Naloge skupnega nadzornega organa:
1. Izvaja nadzor tehničnega podpornega dela SIS v skladu z določbami Schengenske konvencije, Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov, Priporočilom Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju in v skladu z nacionalno zakonodajo pogodbenice, ki je odgovorna za tehnični podporni del (1. in 2. odstavek 115. člena Schengenske konvencije).
2. Je odgovoren tudi za preučevanje kakršnih koli težav (tudi v zvezi z varstvom osebnih podatkov) pri uporabi ali interpretaciji, ki lahko nastanejo pri delovanju SIS, za preučevanje težav, ki lahko nastanejo pri neodvisnem nadzoru, ki ga izvajajo nacionalni nadzorni organi pogodbenic, ali pri uresničevanju pravice dostopa do sistema ter za pripravo usklajenih predlogov za skupne rešitve nastalih težav (3. odstavek 115. člena Schengenske konvencije).
3. Poda mnenje, če pogodbenice ne morejo doseči soglasja o točnosti in zakonitosti (spornih) podatkov vsebovanih v razpisu ukrepa (3. odstavek 106. člena Schengenske konvencije).
4. Je obveščen o posebnih ukrepih, ki jih mora sprejeti vsaka država pogodbenica, da zagotovi varnost podatkov med pošiljanjem službam zunaj ozemlja držav pogodbenic (2. odstavek 118. člena Schengenske konvencije).
5. Na zahtevo države pogodbenice poda mnenje o težavah pri izvajanju in razlaganju 126. člena Schengenske konvencije (3. odstavek 126. člena Schengenske konvencije).
6. Pod pogoji navedenimi v 126. členu Schengenske konvencije poda mnenje o sporočanju podatkov drugi pogodbenici iz neavtomatizirane podatkovne zbirke in za njihovo vključitev v drugo neavtomatizirano podatkovno zbirko (točka f 1. odstavka 127. člena Schengenske konvencije).
Spletna stran Skupnega nadzornega organa za Schengen )Joint Supervisory Authority of Schengen): http://www.schengen-jsa.dataprotection.org/
Kaj pomeni Schengenski informacijski sistem glede izdajanja vizumov državljanom tretjih držav?
Izdaja vizumov ne bo več samo v pristojnosti posamične države. Ko bo posameznik prišel na veleposlaništvo neke schengenske države v tretji državi in bo dal vlogo za vizum, se bodo njegovi podatki preverjali tudi v schengenskem informacijskem sistemu z namenom, da se ugotovi ali ima morebiti prepovedan vstop v katero od schengenskih držav.V kolikor je temu tako bo izdaja vizuma zavrnjena.
VIRI:
- http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/lenarcic340.pdf
- http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/freetravel/thirdcountry/fsj_freetravel_thirdcountry_en.htm
- http://ec.europa.eu/youreurope/nav/sl/citizens/travelling/schengen-area/index.html
- http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2005/com2005_0236sl01.doc
- http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:42000A0922(02):SL:HTML
- http://evropa.gov.si/aktualno/teme/2006-09-22/
- http://evropa.gov.si/pravni-red/
- http://ec.europa.eu/slovenija/dossier/schengen/index_sl.htm |
