Stališče Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) o eksistenčnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Vedno znova smo priča ugotovitvam v naših slovenskih vrstah, da se jezikovna podoba na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške vedno bolj spreminja. Ob razveseljivem dejstvu, da prijave v dvojezične vrtce in šole naraščajo, ugotavljamo, da znanje slovenskega jezika pri mlajših peša. Slovenski pogovorni jezik, bodisi kot narečje ali kot pismeni jezik po naših dvojezičnih vaseh v vsakdanjem življenju pojema. Mnenja smo, da je politični pritisk koroških političnih elit skozi desetletja kriv za to jezikovno situacijo. Če smo pa samokritični, najdemo vzroke tudi v naših lastnih vrstah.

Kako vzeti ljudem, ki še govorijo slovensko, strah pred sodelovanjem v političnih organizacijah koroških Slovencev? Ali se naj odločimo za politično pot vročih in radikalnih parol, ker želimo, da zavedno jedro ploska, čeprav na robu zaradi takega ravnanja močno izgubljamo?

Ali so stalne tožbe in narodnopolitični konflikti garant za pozitiven razvoj gospodarstva na južnem Koroškem, slovenskega jezika in kulture ali ni bolj koristna težja pot razgovora in iskanja kompromisa ter sodelovanja in upoštevanja demokratičnih načel tudi znotraj narodne skupnosti? Ali odlični odnosi Slovenije z Avstrijo ne prispevajo prej k ureditvi dvojezičnih tabel kakor medsebojni napadi obeh držav?

Ali želimo krepiti izključno jedro elite koroških Slovencev, ali navduševati vedno več Korošcev, da odkrijejo del lastne identite in s tem tudi prispevajo, da bo slovenščina bolj prisotna po naših vaseh?

Prepričani smo, da so navedena vprašanja odločilnega pomena za ohranitev slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Vse politične in kulturne organizacije koroških Slovencev bi morale razmisliti ob strokovni pomoči o teh eksistenčnih vprašanjih narodnostne skupnosti.

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ki šteje medtem že več kot 1000 rednih članov in članic, želi od ustanovitve naprej prispevati h krepitvi gospodarskega položaja, k izboljšanju jezikovne podobe po naših dvojezičnih vaseh in k utrditvi sožitja med slovensko govorečimi in nemško govorečimi.

Iz lastnih izkušenj zdaj že več kot 15-letnega delovanja v komunalni politiki v dvojezični občini Globasnica je Bernard Sadovnik začutil potrebo, da prizna vsakemu občanu pravico, da se svobodno odloči za narodno pripadnost. Ko je pri svoji prvi kandidaturi za župana obiskal vsako gospodinjstvo, ne glede na jezikovno pripadnost v občini, je večkrat bil deležen izjave: "Kako pa to, da tudi k nam prideš, saj nas nimate za Slovence"! Spoznal je, da smo tudi v lastnih vrstah delili ljudi v dobre Slovence in pa v odpadnike - pod geslom: če nisi za nas, si proti nam.

Dejstvo je, da se tudi koroški Slovenci organizirajo po ideološki opredeljenosti v različne strankarske tabore. Kot članu oz. somišljeniku SPÖ, ÖVP, ZELENIH, KPÖ in tudi BZÖ/FPÖ mu pripada pravica, da se priznava k slovenski narodni skupnosti in se odloči za živeto dvojezičnost v družini in javnosti. Eden od dokazov za to tezo je bil tudi zgodovinski uspeh EL Globasnica (pri dveh občinskih volitvah je EL podvojila glasove - kljub upadanju števila slovensko govorečih) in uspeh Bernarda Sadovnika kot slovenski kandidat za župana. Znanstvene študije tudi dokazujejo, da je na južnem Koroškem več kot 40.000 prebivalcev, ki aktivno ali pasivno obvladajo slovenski dialekt ali pa pismeni jezik.

Iz tega izvira tudi opredelitev SKS, da v prvi vrsti želi pritegniti prebivalce dvojezičnega ozemlja v okviru jezikovne iniciative, ki jo je strokovno izoblikoval dr. Pavel Apovnik, da odkrijejo ljudje v pozitivnem ozračju del svoje lastne vaške identitete in kulture. Zato je zelo spodbudno, da je pod vodstvom učiteljic mag. Rozvite Vospernik, Erike Wrolich in Johanne Koppensteiner bilo možno izvesti jezikovne tečaje v Zgornjem Rožu (Loče) in na Zilji.

Drugi del politične opredelitve SKS pa je skrb za socialne potrebe in delovna mesta prebivalcev južne Koroške. Tudi gospodarska podoba na dvojezičnem ozemlju se je spremenila. Kmetov, ki so z gospodarsko samobitnostjo tudi zagotavljali življenjsko osnovo družinskim članom in s tem zagotovili del jezikovne podobe, je vedno manj. Delavstvo pa skozi desetletja ni bilo deležno posebne pozornosti. Sami opažamo, da del intelektualne elite koroških Slovencev pozablja na delavski sloj in tako pospešuje odtujitev od narodne skupnosti. Ta drža nekaterih elit pa je ob asimilacijskem pritisku privedla do številčnega odpadanja delavcev in delavk iz vrst slovenske narodne skupnosti.

Zato je skrb SKS, da nagovarja pripradnike vseh socialnih slojev kot enakovredne člane in članice narodne skupnosti. Posebno bo še potrebno razmišljati o strategijah, kako preprečiti odseljevanje rojakov z dvojezičnega ozemlja. Naša naloga bo, da bolj aktivno predstavimo našim ljudem možnosti gospodarskega sodelovanja v prihodnji Evroregiji, še posebno s Slovenijo. Tudi znotraj slovenske narodne skupnosti moramo poskrbeti za bolj pozitiven odnos do Slovenije in do gospodarskih struktur znotraj nje. To pa bo samo tedaj možno, če bomo razvijali čim več čezmejnih in skupnih projektov med Koroško in Slovenijo.

Bojkot in zaostrovanje sosedskih odnosov ne služita gospodarski krepitivi dvojezičnega ozemlja in ne utrjujeta sporazumevanja in strpnosti med slovensko in nemško govorečimi.

Organiziranost koroških Slovencev sloni na kulturnih in športnih društvih po dvojezičnih občinah, ki še v posebni meri združujejo ljudi, ki jih morda politika že dolgo ne zanima več. Podpore, ki jih prejemamo od Republike Slovenije, bi morali namenjati v čim večji meri za programe, ki zagotavljajo dejansko pozitiven razvoj slovenskega jezika in kulture ter pospešujejo mirno sožitje po naših občinah. To še posebno zaradi tega, ker nagovarjajo otroke in mladino in z njimi starše, ki so se odločili za dvojezično vzgojo svojih otrok. Sem spada tudi pestra tiskana medijska oskrba.

Avstrijsko ustavno določilo in slovenska ustava govorita jasno o skrbi za ohranitev narodnih skupnosti in pospeševanje kulturne in jezikovne raznolikosti.

Naj bo jasno, da tudi mi zagovarjamo vidno dvojezičnost - dvojezično označenost krajev, v katerih živimo. Smo za pošten kompromis med večino in manjšino na osnovi odločitve ustavnega sodišča, kar smo dokazali s tem, da je SKS pri nastanku takega kompromisa (Karnerjev papir) aktivno sodelovala.

SKS podpira prizadevanja za zakonsko urejeno skupno demokratično zastopstvo in enotno nastopanje narodne skupnosti navzven. Vključevanje SKS pri tozadevnih prizadevanjih lahko samo krepi zastavljen cilj in premaguje še obstoječe prepreke znotraj narodne skupnosti.

SKS ni podaljšana roka ne ene ne druge avstrijske politične stranke, tudi ne deželnega glavarja Haiderja, ampak se je kot nadstrankarska zastopniška organizacija odločila za pot dialoga in pogovora z izvoljenimi predstavniki avstrijske zvezne vlade, koroške deželne vlade in slovenske vlade.

Pozdravljamo konstruktivna srečanja predstavnikov slovenske vlade in predstavnikov Slovenske manjšinske koordinacije. Institucionalizacija takih srečanj in pogovorov, kot jih predvideva tudi predlog zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in reševanju še odprtih vprašanj. Zato Skupnost koroških Slovencev in Slovenk kot ena izmed zastopniških organizacij slovenske narodne skupnosti na Koroškem pričakuje, da bo pri nadaljnjih srečanjih in pogovorih enakopravno vključena.

Celovec, 21. 02. 2006

Bernard Sadovnik, l.r., predsednik

dr. Reginald Vospernik, l.r., podpredsednik

mag. Zalka Kuchling, l.r., podpredsednica

SKUPNOST KOROŠKIH SLOVENCEV IN SLOVENK (SKS)

Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen