Informacija o Avstrijski državni pogodbi in dvojezičnih krajevnih napisih

Ljubljana, 21. februar 2006

- 7. člen Avstrijske državne pogodbe, ki govori o pravicah slovenske in hrvaške manjšine, v tretjem odstavku določa:

" V upravnih in sodnih območjih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom, bosta slovenski ali hrvaški jezik dovoljena kot uradni jezik poleg nemškega. Na teh območjih bodo topografski napisi in napisi v slovenskem in hrvaškem jeziku kot tudi v nemškem jeziku."

- 3. odstavek 7. člena ADP torej nedvoumno določa obveznost postavitve dvojezičnih napisov. Vir problema pa je v tem, da člen ne določa območja oz. kriterijev za postavitev tabel, kar omogoča različne interpretacije (od 92 do 394 tabel).

- Julija 1972 je bil v Avstriji sprejet Zakon o dvojezičnih topografskih napisih. Zakon, ki je bil sprejet samo z glasovi socialističnih poslancev, je predvidel 205 krajev na južnem Koroškem, v katerih je treba namestiti dvojezične topografske napise. Zakon , ki kljub temu, da je pokrival celotno ozemlje, ni bil zadovoljiv za slovensko manjšino, saj je zajemal le dobro četrtino krajev na dvojezičnem ozemlju, je sprožil silovite reakcije nemškonacionalnih sil. V nekaj nočeh so na silo odstranili vse postavljene dvojezične napise.

- Leta 1976 je v Avstriji prišlo do podpisa tristranskega sporazuma, ki je omogočil sprejem manjšinske zakonodaje na podlagi konsenza treh v parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank. Na podlagi sporazuma je bilo naprej leta 1976 izvedeno posebno štetje, istega leta pa sprejeta t.i. restriktivna sedmojulijska zakonodaja z izvršnimi uredbami. Gre za t.i. Zakon o narodnih skupnostih, na podlagi katerega so bile leta 1977 sprejete še štiri uredbe, med njimi Uredba o določitvi območij, na katerih je bilo treba namestiti topografske napise v nemškem in slovenskem jeziku. Zakon določa 25% klavzulo deleža slovenskega prebivalstva. V skladu z uredbo naj bi na Koroškem stalo 92 dvojezičnih tabel.

- V zadnjih 15 letih je pri uveljavljanju manjšinskih pravic pomembno vlogo odigralo avstrijsko Ustavno sodišče. Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča (13.12.2001 in 28.12.2005) je prišlo do znižanja 25% klavzule deleža slovenskega prebivalstva (ki ga določa Zakon o narodnih skupnostih), na vsaj 10% prag prebivalstva za postavitev dvojezičnih topografskih napisov. Sodišče se je pri tem sklicevalo na "cilj" in "namen" tretjega odstavka 7. člena ADP (vpr. aplikabilnosti 7. člena ADP in uresničitve obveznosti, ki iz njega izhajajo). Predsednik Ustavnega sodišča Korinek zvezni vladi očita zamujanje pri dvojezičnih napisih, saj bi morala izdati aktualiziran seznam vseh krajev, v katerih bi morali biti nameščeni dvojezični napisi. Razen tega bi zvezna vlada morala posredovati predloge imen za tiste kraje, pri katerih je slovenska označba nejasna. Vendar pa to dejstvo, da odredba o krajevnih napisih do danes ni bila popravljena, ne vpliva na odgovornost dežele, da postavi dvojezične napise.

- Zvezni kancler je sklical konferenco konsenza (2002), ki pa ni bila uspešna. Preliminarno je bil dosežen dogovor o postavitvi 148 tabel, ki pa je potem propadel zaradi zahteve po izjavi, da je s tem obveznost izpolnjena. Na nadaljevanju konference konsenza leta 2005 je bil zaenkrat dosežen samo konsenz glede postavitve manjkajočih 21 dvojezičnih tabel, ki jih je predvidela uredba iz leta 1977. Prof. Karner je predstavil predlog etapne rešitve za postavitev topografskih napisov v letih 2005, 2008 in 2010. V skladu z njegovim predlogom bi bilo na Koroškem skupaj 158 napisov. Avstrija naj bi se poleg tega zavezala tudi k sistemskemu financiranju slovenskih manjšinskih medijev in kulturnih ustanov. NSKS zahteva postavitev skupno 394 dvojezičnih napisov, t.j. v vseh krajih z več kot 10% slovensko govorečega prebivalstva.

- Avstriji ni uspelo v celoti sprejeti ustrezne izvedbene zakonodaje na področjih, ki so predmet varstva 7. člena ADP. Sprejeta zakonodaja je na mnogih področjih pomanjkljiva in se ne izvaja.

- V Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije spremljamo zaostajanje pri uresničevanju 7. člena z zaskrbljenostjo. O tem je minister dr. Rupel že večkrat govoril ali pisal svoji avstrijski kolegici. Ob koncu avstrijskega predsedovanja bo primeren trenutek za pregled dosežkov na tem področju, po izkušnjah sodeč pa tudi za širšo razpravo v večstranskem okviru.

- Ministrstvo danes odpira svoje spletne strani za začetek takšne razprave, h kateri vabimo vse zainteresirane. Spletna stran MZZ RS je zelo obiskana in mednarodno odmevna. K sodelovanju smo povabili člane Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK) in kritično javnost v državah s slovenskim prebivalstvom.