Skoči na vsebino

SPLOŠNO O VIZUMIH

Kaj je vizum?

Vizum je dovoljenje, ki ga pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini izda tujcu, na podlagi katerega lahko, če ni razlogov za zavrnitev, tujec vstopi v državo in v njej biva toliko časa, kolikor je določeno z vizumom. Vizum je mogoče izdati tudi samo za tranzit čez ozemlje Republike Slovenije, če tujec izpolnjuje za tranzit določene pogoje oziroma mu je omogočen vstop v naslednjo državo.

Kakšne vrste vizumov obstajajo?

V osnovi slovenski organi lahko izdajajo tri tipe vizumov. Tip vizuma je na vizumski nalepki označen s črko A, C ali D v za to posebej določenem polju.

  • letališki tranzitni vizum (tip A) omogoča imetniku prehod prek mednarodnega tranzitnega območja letališč na ozemlju držav članic Evropske unije, ne pa tudi vstopa na njihovo ozemlje;
  • enotni vizum (tip C) omogoča imetniku gibanje po celotnem ozemlju držav članic Evropske unije;
  • vizum za dolgoročno bivanje (tip D) je mogoče izdati tujcu, ki si bo v Republiki Sloveniji uredil dovoljenje za prebivanje z namenom združitve družine.

Družinski član, ki ni državljan države članice Evropske unije, lahko zaradi združitve družine z državljanom Evropske unije ali slovenskim državljanom vstopi v Republiko Slovenijo z veljavnim potnim listom, v katerem je vizum za dolgoročno bivanje – vizum D, razen če je državljan države, s katero je Republika Slovenija ukinila vizume, ali z veljavnim potnim listom in dovoljenjem za prebivanje, izdanim s strani druge države pogodbenice Schengenskega sporazuma, razen če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.

 

Pravna podlaga za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje je Vizumski zakonik (UL L 243 z dne 15.09.2009). Izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ureja Zakonu o tujcih (ZTuj-2, Uradni list RS št. 50/2011).

 

Vizum sam po sebi tujcu ne omogoča vstopa v državo. Če so se spremenila dejstva, na podlagi katerih je bil vizum izdan, lahko mejni organi zavrnejo vstop in vizum prekličejo. Vizum se lahko tudi razveljavi, če se naknadno izkaže, da so bili v postopku izdaje vizuma posredovani napačni podatki ali zamolčana pomembna dejstva.

Kdo vizuma ne potrebuje?

Vizuma za kratkoročno bivanje (bivanje na schengenskem prostoru do največ 90 dni) ne potrebujejo:

  • državljani držav Evropske unije ali držav, ki so podpisnice Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985;
  • državljani tretjih držav, ki so navedene v Prilogi II Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str 1-7) s spremembami in dopolnitvami;
  • imetniki diplomatskih, službenih ali specialnih potnih listov držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o ukinitvi vizumov;
  • imetniki veljavnih schengenskih vizumov (vizum tipa C) ali nacionalnih vizumov (vizum tipa D) drugih držav, ki so podpisnice Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (v nadaljevanju: schengenska država);
  • imetniki veljavnih dovoljenj za prebivanje, izdanih s strani schengenskih držav, pod pogojem, da so navedena na seznamu dovoljenj za prebivanje, ki omogočajo potovanje brez vizuma;
  • člani posadk civilnih letal, ki so imetniki izkaznic, izdanih v skladu s Čikaško konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu (1944), med opravljanjem svojih nalog;
  • osebe brez državljanstva – apatridi (njihov položaj opredeljuje Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954) in begunci s priznanim statusom (njihov položaj opredeljuje Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 oziroma Ženevska konvencija o beguncih), pod pogojem, da so osebe iz navedenih kategorij rezidenti države članice EU in so imetniki veljavnih potnih dokumentov, ki jih je ta država članica izdala;
  • osebe brez državljanstva – apatridi (njihov položaj opredeljuje Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954) in begunci s priznanim statusom (njihov položaj opredeljuje Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 oziroma Ženevska konvencija o beguncih), pod pogojem, da so osebe iz navedenih kategorij rezidenti države tretje države, ki je navedena v Prilogi II Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001, (UL L 81, 21.3.2001, str 1-7) in so imetniki veljavnih potnih dokumentov, ki jih je izdala ta država (osebe s priznanim statusom begunca ali apatrida v državah, katerih državljani za vstop v schengensko območje ne potrebujejo vizuma);
  • učenci na šolskem potovanju znotraj območja schengenskih držav, ki so državljani tretjih držav, naštetih v Prilogi I Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 (UL L 81, 21.3.2001, str 1-7) z dne 15. marca 2001 pod pogojem, da potujejo v okviru šolske ekskurzije v skupini in s spremstvom učitelja te šole.

Tujci, ki izpolnjujejo pogoj iz zgoraj navedenih točk, razen 3. in 8. točke, se lahko gibljejo po celotnem schengenskem območju v skupnem trajanju do 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Za tujce iz tretje točke brezvizumski režim velja samo za ozemlje Republike Slovenije, in sicer pod pogoji, ki so navedeni v posameznem mednarodnem sporazumu, ki ga je Republika Slovenija sklenila z drugo državo. Imetniki listin iz osme točke se morajo pred potovanjem v druge države članice pozanimati,  pri pristojnih organih držav članic v katere nameravajo potovati, ali za vstop potrebujejo vizum.

 

Natančnejše informacije o tem, kateri tuji državljani potrebujejo vizum za Slovenijo in kateri ne, lahko dobite na seznamu predstavništev po svetu.

Kdaj vizuma ni mogoče izdati?

Vizuma ni mogoče izdati, če tujec ne izpolnjuje vseh zakonsko določenih pogojev. Več o tem si lahko preberete v poglavju Zavrnitev izdaje vizuma. Vizum za kratkoročno bivanje ne more biti izdan, če je razvidno, da namerava tujec v schengenskem območju ostati dlje časa, ali če je bivanje povezano z opravljanjem pridobitne dejavnosti. Tujec, ki želi vstopiti zaradi drugačnega namena oziroma v državi ostati dlje časa, kot je to mogoče na podlagi vizuma, mora imeti dovoljenje za prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje.

Kako je določena veljavnost vizuma?

Veljavnost vizuma je določena z obdobjem veljavnosti vizuma, s številom dni bivanja in s številom vstopov. To so temeljni elementi, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o izdaji vizuma:

  • ­obdobje veljavnosti vizuma: obdobje, ko imetnik vizuma lahko uporabi izdani vizum. Primer: Vizum je veljaven od 1. januarja do 30. junija – v tem obdobju lahko imetnik vstopi na ozemlje držav članic in ga zapusti;
  • število dni bivanja: dejansko število dni, ko imetnik vizuma lahko ostane na ozemlju držav članic v obdobju veljavnosti vizuma. Trajanje dovoljenega bivanja pri vizumih za kratkoročno bivanje lahko traja od enega do devetdeset dni, pri vizumih za dolgoročno bivanje pa do največ enega leta;
  • ­število vstopov: nanaša se na število dovoljenih vstopov v obdobju veljavnosti vizuma.

Primeri:

  • enkratni vstop: vizum je veljaven od 1. januarja do 30. junija, dovoljuje pa enkratni vstop. V tem obdobju lahko imetnik enkrat potuje na ozemlje držav članic. Ko zapusti ozemlje držav članic, ne more ponovno vstopiti, tudi če ni izkoristil skupnega dovoljenega števila dni bivanja;
  • dvakratni vstop: vizum je veljaven od 1. januarja do 30. junija, dovoljuje pa dva vstopa. V tem obdobju je lahko imetniku dovoljeno bivanje v skupni dolžini, ki je navedena v polju trajanje dovoljenega bivanja, in sicer v dveh ločenih potovanjih;
  • večkratni vstop: vizum je veljaven od 1. januarja do 31. decembra, dovoljuje pa več vstopov. V tem obdobju lahko imetnik ostane na ozemlju držav članic toliko dni, kolikor je navedeno v polju trajanje dovoljenega bivanja, in sicer v vsakem šestmesečnem obdobju, ki se šteje od dne prvega vstopa. Bivanje je lahko razdeljeno na poljubno število ločenih potovanj.

Grafični prikaz zgoraj navedenih in opisanih polj  - primer 1a in 1b

 

Veljavnost vizuma poteče, če je poteklo obdobje veljavnosti vizuma, če je tujec izkoristil dovoljeno število dni bivanja ali dovoljeno število vstopov. Vizum postane neveljaven, če je izpolnjen kateri koli od navedenih pogojev.

Ozemeljska veljavnost vizuma

Vizum C

Če prosilec ne izpolnjuje pogojev za vstop ali če država članica v okviru postopka predhodnega posvetovanja nasprotuje izdaji vizuma, je mogoče izjemoma izdati vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, če je to potrebno iz humanitarnih razlogov, zaradi nacionalnih interesov ali mednarodnih obveznosti.

 

Primer: Generalni sekretar ZN organizira srečanje med voditeljem države, za katero velja prepoved izdaje vizumov, in vodjo opozicije zadevne tretje države v Ženevi (Švica), da bi našla skupno rešitev za politične razmere v tretji državi. Švicarski konzulat se odloči, da bo izdal vizum zaradi nacionalnih interesov.

 

Ko je treba prosilcu, ki je v 180-dnevnem obdobju že prebival 90 dni na ozemlju držav članic na podlagi enotnega vizuma, izdati nov vizum v istem 180-dnevnem obdobju, je mogoče izdati vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki dovoljuje dodatno bivanje v istem 180-dnevnem obdobju.

 

Primer: Pakistanski državljan je od 15. marca do 15. junija bival v Estoniji, kjer je zastavil raziskovalni projekt, nato pa se je vrnil v Pakistan. Po njegovem odhodu estonski vodja projekta ugotovi, da se mora vrniti, sicer projekta ne bo mogoče izvesti do konca.

 

V tem primeru je mogoče izdati vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki dovoljuje bivanje v Estoniji v dolžini do 90 dni.

 

Grafični prikaz polja z označeno ozemeljsko veljavnostjo vizuma - primer 1d in 1e.

 

Vizum D

Vizum D je nacionalni vizum, ki tujcu dovoljuje vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ves čas veljavnosti vizuma. Z vizumom D lahko tujec prebiva tudi na območju celotnega schengenskega prostora, vendar ne ves čas veljavnosti vizuma, ampak le 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Koliko znaša taksa za vizumski postopek?

Taksa za vizumski postopek za vizum A ali C (letališki tranzitni vizum ali vizum za kratkoročno bivanje) znaša 60 EUR. Diplomatska ali konzularna predstavništva Republike Slovenije lahko takso zahtevajo tudi v protivrednosti druge konvertibilne valute, ki se uporablja v državi sprejemnici.

 

Z mednarodnim sporazumom je lahko določena tudi drugačna vizumska taksa. Trenutno so takšni sporazumi sklenjeni med Evropsko unijo in Albanijo, ArmenijoAzerbajdžanomBosno in Hercegovino, Črno Goro, Gruzijo, Makedonijo, Moldavijo, Rusko federacijo, SrbijoUkrajino in Zelenortskimi otoki. Za državljane teh držav znaša taksa za vizumski postopek 35 EUR, za več kategorij pa je celo ukinjena.

 

Višina takse je neodvisna od trajanja veljavnosti vizuma. Taksa za vizumski postopek se plača ob oddaji vloge in se v nobenem primeru ne vrača. Diplomatsko ali konzularno predstavništvo, ki je vlogo sprejelo, je dolžno izdati potrdilo o plačilu. Taksa je v primeru izdaje vizuma na nalepki prikazana na njeni skrajni desni strani v višini polja »Opombe«.

 

Taksa za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje (vizum D) za Republiko Slovenijo je urejena z Zakonom o upravnih taksah in znaša 77 EUR.

Kje je mogoče oddati vlogo za izdajo vizuma?

Podatki o slovenskih diplomatskih ali konzularnih predstavništvih, kjer je mogoče oddati vlogo za izdajo vizuma, so navedeni v rubriki "Predstavništva po svetu"; poleg tega Slovenijo od vstopa v schengensko območje v vizumskem poslovanju zastopajo še nekatere druge schengenske države. Tako je v krajih, kjer Slovenija nima svojega diplomatskega ali konzularnega predstavništva s pooblastilom za vizumsko poslovanje, za vizum za kratkoročno bivanje mogoče zaprositi na tistih predstavništvih schengenskih držav, ki so označena v Tabeli zastopanja za izdajo enotnih vizumov. V preglednici so iz stolpca z oznako SI razvidna predstavništva schengenskih držav, ki v posameznih krajih zastopajo Slovenijo v vizumskem poslovanju. Če za posamezen kraj ni navedena koda države, ki nas zastopa, pomeni, da v tem kraju zastopanje ni urejeno, zaradi česar se morajo osebe, ki potrebujejo vizum za vstop v Slovenijo, zglasiti na enem od slovenskih predstavništev. Ta so v tej koloni označena s črko X. Na predstavništvih schengenskih držav, ki zastopajo Slovenijo, ni mogoče zaprositi za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje.


Vloge za izdajo vizuma ni mogoče oddati na vseh diplomatskih ali konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Vloge ni mogoče oddati na misijah in stalnih predstavništvih Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah. Prav tako vloge ni mogoče oddati na generalnih konzulatih, ki jih vodi častni konzul ali častni generalni konzul.