Skoči na vsebino

POSTOPEK ZA DOSTOP DO IJZ

Kaj mora vsebovati zahteva za dostop do informacije javnega značaja?

 
Prosilec lahko poda pisno ali tako imenovano neformalno (npr. ustno) zahtevo za dostop do informacij javnega značaj, možnost pritožbe na Informacijskega pooblaščenca pa ima le, če vloži pisno zahtevo.

 
Zahtevo prosilec pošlje organu, za katerega meni, da razpolaga s to informacijo. Če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.

 

Zahteva mora vsebovati:

  • navedbo organa, ki se mu pošilja,
  • osebno ime, firmo ali ime pravne osebe z navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca (ne pozabite zahtevi priložiti pooblastila),
  • naslov prosilca oziroma njegove zastopnika ali pooblaščenca,
  • opredelitev informacije, s katero se želi prosilec seznaniti,
  • na kakšen način se želi prosilec seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis).

Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve (pravni interes ni pomemben), ali izrecno označiti, da gre za dostop do informacije javnega značaja, kar pomeni, da mu ni treba izkazati pravnega interesa ter ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti.

 

V zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:

  • informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;
  • na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);
  • za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti.

Če prosilec vloži nepopolno zahtevo, mora organ prosilca pozvati, da jo v roku, ki ga določi organ in ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni, dopolni. Prosilcu, ki to želi, uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, nudi ustrezno pomoč. Če prosilec zahteve v roku ne dopolni, organ zahtevo s sklepom zavrže.

 

V kakšni obliki lahko prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja?

 

Prosilec ima pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ je takšno izbiro dolžan upoštevati. Prosilec ima na podlagi svoje zahteve za dostop pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da:

- jo pridobi na vpogled, ali
- da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis.

 

Če želi prosilec vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja, mu pooblaščena oseba organa v času uradnih ur ali v predhodno dogovorjenem času omogoči vpogled v prostorih organa.

 

Če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

 

Če pa je zahtevana informacija varovana po zakonu, ki ureja avtorske in sorodne pravice (npr. zavezanec prejme avtorsko delo v posest zaradi vodenja kakšnega postopka), organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da le na vpogled.

 

Organ je dolžan prosilcu omogočiti vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.

 

Organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga.

 

Organ ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb.

 

Postopek z zahtevo za dostop ali ponovno uporabo informacij javnega značaja

 

Informacije, ki niso neposredno dostopne v prostorih ministrstva ali na svetovnem spletu, vam bo organ posredoval na vašo zahtevo. Zahtevo lahko vložite osebno v prostorih ministrstva, preko telefona, po pošti ali po elektronski poti.

 

Prosilec lahko zahteva informacije javnega značaja pisno ali s tako imenovano neformalno zahtevo (recimo ustno). Le, če je zahteva podana pisno, se lahko prosilec pritoži zaradi molka organa ali zaradi zavrnitve - pravno varstvo ima le prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali njihovo ponovno uporabo.

 

Informacije javnega značaja lahko zahtevate osebno v prostorih ministrstva in sicer ustno ali pisno na zapisnik. Prosilec se v poslovnem času (od ponedeljka do četrtka med 9. in 15.30, v petek med 9. in 14.30) lahko zglasi pri uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja. Zahtevo lahko vložite ustno na zapisnik pri ministrstvu kadarkoli v poslovnem času na ministrstvu. V tem primeru se bo vaša zahtevo štela za pisno zahtevo.

 

Če prosilec poda ustno zahtevo, mu je organ dolžan omogočiti dostop do informacije, razen če gre za katero od  zakonskih izjem. Organ mu je – če  ustni zahtevi prosilca ugodi – dolžan nemudoma omogočiti seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis, oziroma mu omogoči ponovno. Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima slednji dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.

 

Podobno kot osebno lahko zahtevo podatek tudi preko telefona. Če boste zahtevo podali telefonsko, vas prosimo, da izrecno poveste, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

Pisno, torej formalno, zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ali njeno ponovno uporabo prosilec vloži pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo. Pisno zahtevo v fizični obliki lahko pošljete po pošti na naslov ministrstva ali oddate osebno na ministrstvu v poslovnem času.

 

Zahtevo lahko podate elektronsko na uradni elektronski naslov ministrstva (gp.mzz@gov.si) ali na elektronske naslove uradnih oseb ministrstva za posredovanje informacij javnega značaja. Kot pisna, torej formalna, šteje tudi zahteva v elektronski obliki, in sicer tudi brez varnega elektronskega podpisa, če vsebuje vse sestavine, da jo organ lahko vsebinsko obravnava.

 

Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora pozvati prosilca, da jo dopolni. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pri dopolnitvi zahteve je pooblaščena oseba organa (kontaktni podatki so v točki 2b. Kataloga informacij javnega značaja) prosilcu dolžna nuditi ustrezno pomoč.

 

Dostop do informacij javnega značaja je omogočen tudi na spletni strani organa, in sicer na spletnem naslovu www.mzz.gov.si.  

 

Če so zahtevane informacije na spletu dostopne in na voljo za ponovno uporabo v odprtem formatu in v strojno berljivi obliki, skupaj z objavljenimi pogoji za ponovno uporabo, organ prosilca napoti na ustrezno mesto in o tem napravi uradni zaznamek. Ne glede na to lahko prosilec zahteva ponovno uporabo pod drugačnimi pogoji od tistih, ki jih je organ navedel ob podatkih.

 

V kolikšnem času mora organ odločiti o zahtevi?

 

Če organ zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Če prosilec zahteva, da se mu da informacija na vpogled, je organ dolžan omogočiti prosilcu vpogled tako, da ima prosilec dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.

 

Organ mora o zahtevi za dostop odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve.

 

Izjemoma (zaradi izvedbe delnega dostopa ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta) lahko organ rok za odločanje podaljša za največ 30 dni. O podaljšanju roka, vključno z obrazložitvijo, organ odloči s sklepom, ki ga vroči prosilcu. Sklep je organ dolžan sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve. Zoper tak sklep ni pritožbe.

 

Če organ zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi v celoti, prosilcu omogoči dostop do informacije. O tem ne izda odločbe, napravi le uradni zaznamek.

 

Če prosilec meni, da mu je bila posredovana druga informacija in ne tista, ki jo je zahteval, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni.

 

Če organ v roku ne omogoči prosilcu dostopa do informacije ali njene ponovne uporabe in če tudi ne izda in ne vroči prosilcu pisne odločbe, se šteje, da je zahtevo zavrnil.

 

Kdaj lahko organ zavrne dostop do informacije javnega značaja?

 

Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo.

 

O zahtevi za ponovno uporabo organ odloči s pisno odločbo. Če je edini pogoj ponovne uporabe navedba vira, organ o tem napravi zgolj uradni zaznamek.

 

Organ z obrazloženo odločbo zavrne v celoti ali delno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (torej niso informacije javnega značaja, do katerih bi bili prosilci upravičeni):

  • če gre za katero izmed enajst zakonsko določenih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (tajni podatki; poslovne skrivnosti; osebni podatki, ki pomenijo kršitev varstva osebnih podatkov; podatki, ki pomenijo kršitev zaupnosti davčnega postopka; podatki, pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in katerih razkritje bi škodovalo izvedbi postopka; podatki iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo ministrstva in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti ministrstva, podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave* itd),
  • na podlagi 5.a člena ZDIJZ (izjeme glede omejitev pravic strank, udeležencev ali oškodovancev v postopkih in varovanje tajnosti vira),
  • v primeru, da z dokumentom ne razpolaga ali
  • če gre za dokumente Ministrstva za zunanje zadeve na podlagi 45.a člena Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1, Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami).

* Za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, se štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

 

Ne glede na obstoj izjem od prostega dostopa je organ dolžan izvesti t.i. test interesa javnosti, če se prosilec nanj sklicuje, in dopustiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije.

 

Organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

 

V vsakem primeru pa je organ zavezan k posredovanju zahtevane informacije, če gre za podatke, ki se nanašajo na:

- porabo javnih sredstev,

- opravljanje javne funkcije ali delovno razmerje javnega uslužbenca ali

- dostop do informacij glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi ter drugih podatkov, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

Zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec pravico do pritožbe. Postopek s pritožbo se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec.

 

Odločitve Informacijskega pooblaščenca ter sodišč v konkretnih zadevah najdete na spletni strani Informacijskega pooblaščenca.

 

Delni dostop

 

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa in je te podatke mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta (na kopiji fizično odstrani, prečrta, trajno prekrije, v elektronski obliki zbriše, kodira, omeji itd. ali jih na drug način naredi nedostopne) ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (t.i. delni dostop).

 

Šteje se, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.

 

Če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta.

 

STROŠKI POSREDOVANJA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

 

Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa.

 

Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške in sicer, kadar ti presegajo 20 EUR (z vključenim DDV).

 

Stroški posredovanja informacij javnega značaja in način plačila stroškov so opredeljeni v VI. poglavju (16. - 18. člen) Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16).

 

Cene materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja so (brez DDV):
1. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A4 0,06 eura,
2. ena stran fotokopije ali tiskanega formata A3 0,13 eura,
3. ena stran fotokopije ali tiskanega večjega formata 1,25 eura,
4. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A4 0,63 eura,
5. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega formata A3 1,25 eura,
6. ena stran barvne fotokopije ali tiskanega večjega formata 2,50 eura,
7. elektronski zapis na eni zgoščenki CD 2,09 eura,
8. elektronski zapis na eni zgoščenki DVD-R 2,92 eura,
9. elektronski zapis na enem USB-ključku, cena, po kateri je USB-ključek organ nabavil,
10. pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko 0,08 eura,
11. pretvorba ene strani dokumenta formata A3 iz fizične v elektronsko obliko 0,20 eura,
12. poštnina za pošiljanje informacij po pošti skladno z veljavnim cenikom za poštne storitve.

 

Organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga.

 

Organ ne zaračuna stroškov:

1. za vpogled v dokumente, kadar ne gre za izdelavo fotokopije zaradi izvajanja delnega

    dostopa za vpogled v dokumente,

2. za vpogled v dokumente v elektronski obliki, ne glede na izveden delni dostop, če se ga

    opravi v elektronski obliki,

3. za telefonsko posredovanje informacij,

4. za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za pretvorbo,

5. za posredovanje informacij po telefaksu, ki skupaj ne presegajo petih strani.

 

Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 eurov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog.

 

Ponovna uporaba in zaračunavanje mejnih stroškov in cene podatkov 

 

Po novem se cena podatkov za ponovno uporabo ne zaračuna. Izjemoma ceno podatkov (stroškov zbiranja, priprave, reprodukcije in razširjanja) zaračuna organ, ki mora v skladu z načrtom ali programom dela ali financiranja poleg proračunskih sredstev ustvariti prihodek za kritje vsaj 30 odstotkov svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog (dovoljenje Ministrstva za javno upravo). V tem primeru se cena zaračuna samo za pridobitni namen.

 

Ima pa vsak organ v postopku ponovne uporabe možnost zaračunati mejne stroške. Mejni stroški so materialni stroški, ki nastanejo v konkretnem postopku na zahtevo prosilca, in se za zaračunavanje uporabljajo določbe VI. poglavja uredbe, ki veljajo tudi za zaračunavanje materialnih stroškov dostopa do informacij javnega značaja.