Skoči na vsebino

NOVICA

13. 7. 2017

Na okrogli mizi v Državnem zboru o vprašanjih nasledstva

Nagovor predsednika DZ RS Brgleza; Foto: Bor Slana/STA/MZZ

Ljubljana, 13. julija 2017 – V Mali dvorani Državnega zbora Republike Slovenije je potekala okrogla miza Odmevi preteklosti: Slovenija in Jura (Nasledstvena vprašanja), ki sta jo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza organizirala visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo dr. Ana Polak Petrič in veleposlanik Švice v Sloveniji dr. Pierre-Yves Fux. Sogovorniki so izpostavili preteklo sodelovanje med Slovenijo in Republiko in Kantonom Jura ter izkušnje v zvezi z reševanjem kompleksnih nasledstvenih vprašanj.

 

Predsednik dr. Brglez je uvodoma pozdravil močne kulturne in medčloveške odnose med Slovenijo in Švico, ki so se razvili v desetletjih sodelovanja. Ocenil je, da je tako v primeru samostojnosti Slovenije in odcepitve Jure zmagala želja po svobodi in močna volja ljudi. Seveda pa samostojna pot sproži številna vprašanja in postavi nove izzive, o katerih bo govora na današnji okrogli mizi, je dejal predsednik dr. Brglez. Dodal je še, da je sporazum o vprašanjih nasledstva za Slovenijo izjemnega pomena in da dejstvo, da proces še vedno ni zaključen, kaže na izjemno kompleksnost te tematike.

 

Veleposlanik dr. Fux je prav tako pozdravil odlično sodelovanje med Slovenijo in Švico. Dejal je, da Slovenijo in Juro ne druži samo vprašanje nasledstva ampak tudi močni medosebni odnosi spleteni v 90. letih 20. stoletja. Poudaril je, da je pot samostojnosti dolg in zapleten proces, katerega uresničitev zahteva veliko napora. Vprašanja nasledstva so po njegovi oceni zelo pomemben del tega zahtevnega procesa.

 

Po uvodnih nagovorih sta g. François Lachat, nekdanji predsednik Vlade Republike in Kantona Jura, ter g. Dušan Šinigoj, nekdanji predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, predstavila sodelovanje med Slovenijo in Juro v obdobju slovenskega osamosvajanja in se spominjala srečanj v okviru Skupščine evropskih regij. Visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo dr. Ana Polak Petrič se je osredotočila na nasledstvena vprašanja, ki družijo obe republiki.

 

Panelisti so se strinjali, da je dialog zelo pomemben instrument v doseganju samostojnosti, nezanemarljivo vlogo v tem procesu pa igra tudi regionalno povezovanje in sodelovanje. Kot je dejal Šinigoj, je bilo delovanje takratne SR Slovenije v regionalnih okvirih zelo intenzivno in z glavnim ciljem internacionalizacije Slovenije.

 

Dr. Polak Petrič je glede podobnosti med procesoma v Sloveniji in Juri dejala, da je obema skupna želja ljudi, da izrazijo svojo voljo v kakšni državi želijo živeti, t.j. spoštovanje pravice do samoodločbe. Druga podobnost pa je reševanje vprašanj nasledstva. Ob tem je izpostavila dva ključna problema procesa nasledstva po nekdanji Jugoslaviji: sporazum o nasledstvu je bil sklenjen pozno; sporazum nima pravnega mehanizma, ki bi lahko neaktivne partnerice spodbudil k sodelovanju. Tudi Lachat je potrdil, da se je Jura soočala s težavami na področju nasledstva, pri čemer je poudaril, da je dobro razumevanje med narodi pogojeno s sodelovanjem na vseh področjih.

 

Okrogla miza je pokazala izjemen pomen tesnega sodelovanja med različnimi subjekti mednarodnega prava, pomoči pri navezovanju stikov ter uveljavljanju položaja novonastalih republik. Pokazala je, da so razpadi držav, odcepitve delov ozemlja ter razni vidiki nasledstva na prvi pogled zgolj fascinantni pravni fenomeni. Vendar je zgodovina dokazala, da se nasledstvena vprašanja lahko rešujejo tudi več desetletij in so od njihovega reševanja odvisni ne samo meddržavni odnosi nekdaj skupnih držav, temveč tudi usode ljudi. Nasledstvo namreč obsega ogromno množico področij, kot so delitev arhivov, kulturne dediščine, finančnih sredstev in obveznosti ter pravic posameznikov. Spoštovanje mednarodnih dogovorov, sklenjenih pred ali po dogodku, ki je sprožil nasledstveni postopek, je zato bistvenega pomena v moderni mednarodni skupnosti.