Skoči na vsebino

NOVICA

29. 6. 2017

Arbitražno sodišče razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško

Izjava ministra Erjavca po razglasitvi v Haagu; Foto: Jure Kos/STA/MZZ

Branje razsodbe; Foto: Stalno arbitražno sodišče

Branje razsodbe; Foto: Stalno arbitražno sodišče

Branje razsodbe; Foto: Stalno arbitražno sodišče

Haag/Ljubljana, 29. junija 2017 - Arbitražno sodišče je po štirih letih delovanja izdalo končno razsodbo glede kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Po številnih spodletelih poskusih rešitve mejnega spora sta se državi leta 2009 ob posredovanju Evropske komisije dogovorili, da to odprto vprašanje rešita z arbitražnim sporazumom. Novembra istega leta je bil v Stockholmu podpisan sporazum, s katerim sta državi ustanovili arbitražno sodišče in mu podelili mandat za določitev meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in kopnem, stika Slovenije z odprtim morjem in režima za uporabo ustreznih morskih območij.

 

Zunanji minister Karl Erjavec je po razsodbi sodišča poudaril, da gre za zgodovinski dan za Slovenijo. Arbitražno sodišče je izpolnilo svoj mandat, določilo je kopensko in pomorsko mejo med državama, določilo stik Slovenije z odprtim morjem in določilo režim glede uporabe ustreznih morskih območij v skladu z mednarodnim pravom in načelom pravičnosti ter dobrososedskih odnosov. Ob tem je minister izrazil pričakovanje, da bo hrvaška stran odločitev sodišča spoštovala.

 

Minister Erjavec je poudaril, da je bilo potrebno veliko strokovnega dela, da se danes lahko potrdi, da je Slovenija bila in bo še naprej pomorska država. Hkrati je sicer izrazil obžalovanje, da se ni izšlo po željah Slovenije pri Dragonji in Hotizi, vendar je takšna odločitev sodišča, ki jo je potrebno spoštovati.

 

Minister se je tudi zahvalil odvetniški skupini in vsem, ki so sodelovali pri tem zahtevnem večletnem projektu v katerega je bilo vloženega ogromno dela.

 

Kopenska meja

 

Arbitražno sodišče je soglasno razsodilo, da v sektorju Mura Sloveniji pripada naselje Brezovec-del oziroma Mirišče v celoti. Drugje meja poteka po katastru, kar pomeni, da so nasipi ob Muri deloma v Sloveniji, deloma na Hrvaškem. Tudi na območju Razkrižja in območju Drave, Sotle, Save in Bregane je sodišče določilo potek meje po meji katastra.

Na območju Gorjancev in Bele krajine je Slovenji pripadla celotna katastrska občina Sekuliči z vasjo Drage vred, glede Trdinovega vrha je sodišče sledilo hrvaškemu zahtevku in določilo mejo po katastru. Na območju Brezovice pri Metliki oz. Brezovice Žumberačke ostane meja po katastru, manjše katastrske razlike so prisojene v prid Sloveniji. Na območju Kolpe meja poteka po reki, pri sotočju Čabranke in Kolpe pa po katastru. Tomšičeve parcele je sodišče v celoti dodelilo Sloveniji. Na območju Dragonje je sodišče mejo določilo po reki Dragonji, na osnovi česar so zaselki Bužin, Škodelin in Mlini/Škrilje na Hrvaškem.

 

Meja na morju

Arbitražno sodišče je soglasno razsodilo, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, in sicer razmejitev poteka od sredine izliva reke Dragonje do točke, ki je na treh četrtinah razdalje od rta Madona in eni četrtini razdalje od rta Savudrija. Piranski zaliv ohranja status notranjih morskih voda.

 

Glede morske meje sodišče razloži, da stik pomeni fizično lokacijo povezave med slovenskim teritorialnim morjem in območjem izven hrvaškega in italijanskega teritorialnega morja. Sloveniji je prisodilo stik z odprtim morjem preko “območja stika”. Slovenija ima v tem območju neprekinjen in neoviran dostop do odprtega morja: svoboda komunikacije za vse ladje in letala vseh držav z namenom vstopa ali izstopa iz slovenskega teritorialnega morja in zračnega prostora, svoboda plovbe in preleta, polaganja podvodnih kablov in cevovodov ter drugih mednarodnopravno priznanih pravic, kar vključuje tudi upravljanje z ladjami, letali, kabli in cevovodi. Svoboda komunikacije ne sme biti pogojena z nobenim pogojem prostega prehoda in ne sme biti suspendirana. Prav tako ne sme biti podvržena kakršnikoli obveznosti podmornic, da plujejo po gladini morja. Svoboda komunikacije pa ne vključuje pravice do raziskovanja, izkoriščanja, zaščite ali upravljanja z naravnimi viri.

 

Delovni prevod sporočila za javnost odločitve arbitražnega sodišča (52 KB) (v primeru dvoma velja angleški original).