Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Pojasnilo Ministrstva za zunanje zadeve RS glede postopkov za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev

Nekateri slovenski mediji so v petek, 28. in v soboto, 29. januarja 2005 v svojem poročanju precejšnjo pozornost namenili kadrovskim zadevam Ministrstva za zunanje zadeve RS in še posebej izboru vodij diplomatskih predstavništev. Ker je bilo v njihovem poročanju kar nekaj protislovnosti, ministrstvo za zunanje zadeve javnosti posreduje nekaj načelnih pojasnil:

1. Pogoji in postopki za izbor vodij diplomatskih predstavništev, ki imajo praviloma naziv veleposlanika, njihove naloge in trajanje njihovega mandata so natančno določeni v 17., 18., 27., 37. in 40. členu veljavnega Zakona o zunanjih zadevah. Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike na predlog vlade, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve. Po določitvi predloga vlade opravi pogovor s kandidatom za veleposlanika delovno telo državnega zbora, pristojno za zunanjo politiko. Postavitev in odpoklic vodje diplomatskega predstavništva se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (čl. 17).

2. Čas razporeditve diplomata v zunanjo službo traja praviloma štiri leta od dneva prihoda v kraj službovanja. Minister za zunanje zadeve lahko zaradi delovnih potreb ali drugih upravičenih razlogov skrajša, oziroma podaljša čas razporeditve... Skupna doba neprekinjenega službovanja ne sme preseči osem let... Po zaključenem službovanju v zunanji službi mora diplomat pred ponovnim odhodom v tujino v skladu s potrebami dela v ministrstvu ostati določen čas v notranji službi, vendar ne manj kot dve leti. Na delo v notranjo službo razporedi diplomata in imenuje v naziv minister za zunanje zadeve (čl. 37). Ta zakonska določba, ki nikjer ne predvideva, da bi o tem morala odločati vlada ali kak drug državni organ, velja za vse diplomate brez izjeme in ne glede na njihov naziv. Torej tudi za veleposlanike.

3. Čeprav zakon tega ne predvideva, je minister za zunanje zadeve o postopku, potrebnem za pripravo mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev, 27. januarja 2004 izdal pravilnik, ki je po izdaji doživel še nekaj nebistvenih sprememb in velja še danes. Ta pravilnik določa, da se prosta mesta vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev objavijo vsaj šest mesecev pred izpraznitvijo z internim razpisom, namenjenim uslužbencem ministrstva, zato da bi tisti, ki se zanje zanimajo, lahko pristojnim službam ministrstva posredovali svojo prijavo. Prijave, poslane v z razpisom določenem roku, oceni posebna izbirna komisija, katere sestava je določena z omenjenim pravilnikom in ki svoje mnenje posreduje ministru, ta pa v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili pripravi predlog za vlado, pri čemer mnenje komisije zanj ni obvezno. Namen te ministrove odločitve je bil predvsem, da bi bil v okviru zakonskih določil in pooblastil zagotovljen kar najbolj transparenten in demokratičen izbirni postopek. Žal ta namen ni bil dosežen: interni razpisi so po zaslugi posameznikov iz ministrstva, pa tudi zunaj njega postali predmet javne obravnave in špekulacij medijev, kar je v nasprotju z mednarodno uveljavljenimi pravili, da postopek imenovanja veleposlanikov ohranja zaupno naravo, vse dokler k imenovanju ne da soglasja država, kjer bo veleposlanik opravljal svoje delo. Kljub zaupnosti postopka pa so o njem na tekočem vsi relevantni državni organi.

4. V zvezi z imenovanjem veleposlanika RS v Veliki Britaniji je po končanem razpisu izbirna komisija 14. aprila 2004 na svoji 3. seji obravnavala več prijavljencev za to mesto in podala ministru svoje mnenje o najprimernejšem med njimi. Minister je to mnenje upošteval in 28. junija 2004 poslal na vlado predlog o imenovanju. Vlada o predlogu ni razpravljala, 6. julija 2004 (natanko en dan po odstavitvi ministra Rupla) pa je njegov naslednik predlog ministrstva umaknil in 15. julija 2004 posredoval vladi nov predlog za imenovanje, ne da bi bil opravljen razpisni postopek, kot ga določa pravilnik. Zatrjevanje "nekaj zaposlenih na zunanjem ministrstvu in tudi članov bivše Ropove vlade" (kot je bilo zapisano v Dnevniku), češ da se "na postopek imenovanja... ni nihče pritožil", je seveda spričo dejstva, da postopek ni potekal, kot je to določal tedaj in tudi še zdaj veljavni pravilnik, povsem irelevantno. Tako kot tudi mnenja in izjave izkušenih slovenskih diplomatov, strokovnjakov za mednarodne odnose itn.

Ministrstvo za zunanje zadeve odločno zavrača zlonamerne namige o nezakonitostih v svojem delovanju, saj mu doslej o tem še niso bili posredovani niti očitki, kaj šele dokazi. Zakonitosti postopkov pri izboru vodij diplomatskih predstavništev namenja še posebno skrb in ravna pri tem v popolnem soglasju z mednarodnimi pravili, tudi zato, da bi v teh zadevah preprečilo "pranje umazanega perila" (Dnevnik), ki zanj, kadar se zdi to komu potrebno, redno poskrbijo nekateri vneti avtorji.