Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

PISMO IZ WASHINGTONA

Najprej en lep pozdrav preko velike luže. Kot ekonomska svetovalka v Washingtonu pokrivam gospodarsko sodelovanje Slovenije z ZDA, Mehiko, pred kratkim se je na našo listo uvrstila še Panama.

 

V svojem prvem pismu se bom osredotočila predvsem na sodelovanje z ZDA, saj gre za trg s približno 330 mio prebivalci in veliko kupno močjo. Gre za drugo največje svetovno gospodarstvo glede na BDP glede na kupno moč, ki je v zadnjih letih zgubilo primat na račun Kitajske. ZDA so tehnološko najnaprednejše in najmočnejše svetovno gospodarstvo. V zadnjih nekaj letih beležijo stopnjo gospodarske rasti med 2 in 3 %, kar je glede stanje iz začetka desetletja, zelo dober rezultat. Močno se je zmanjšala tudi stopnja brezposelnosti, ki je trenutno na ravni 3,6 %, kar je zelo blizu polne zaposlenosti. Zaradi omejevanja imigracije se podjetja že soočajo s pomanjkanjem usposobljene delovne sile ter skupaj z administracijo iščejo rešitve, kako bi se ta položaj izboljšalo. Spodbujajo uvedbo vajeništva, s katerim so se seznanili  zaradi sodelovanja nemških avtomobilskih podjetji s šolami in univerzami v zveznih državah, kjer so bili prisotni. Še posebno velika je konkurenca za strokovnjake s področja IT, ki jih rabijo tako računalniška in informacijska podjetja kot tudi avtomobilska industrija.

 

Ameriško gospodarsko je po sektorjih zelo diverzificirano ter je v svetu vodilno kot inovator na področju visokih tehnologij. Ustvari drugi največji svetovni obseg industrijske proizvodnje. Ključni sektorji so nafta, jeklo, motorna vozila, vesoljska in letalska industrija, obrambna industrija, telekomunikacije, kemična industrija, elektronika, prehrambena industrija, potrošne dobrine, gradbeni les in rudarstvo. Kljub temu, da kmetijstvo ustvari le nekaj manj kot 1 % ameriškega BDP, je s političnega vidika in volilne baze izredno pomembno.

 

V zadnjih letih se o ZDA veliko govori zaradi njihove nove trgovinske politike, ki posredno in neposredno vpliva tudi na svetovno gospodarstvo, tudi na Slovenijo. Priča smo različnim ukrepom, s katerimi želijo ZDA zaščiti svoje gospodarstvo, od uvedbe carin na osnovi 232. člena (zaščita nacionalne varnosti) za jeklo in aluminij ter napoved uvedbe podobnih ukrepov za uvoz avtomobilov in delov, trgovinske vojne s Kitajsko, kjer obe strani druga drugi uvajata carine, sankcij, do odpovedi oz. ponovnega pogajanja o trgovinskih sporazumih oz. izstopa iz mednarodnih organizacij in sporazumov (npr. Pariški sporazum, izstop iz UNESCO,…). Ne nazadnje so pomembni tudi njihovi pritiski na reorganizacijo pomembnih mednarodnih institucij, kot je WTO (Svetovna trgovinska organizacija).

 

Glavni namen teh ukrepov je okrepiti domače, ameriško gospodarstvo in industrijsko bazo, ki so jo v zadnjih desetletjih postopoma izgubili. Po drugi strani pa omenjeni ukrepi pomenijo tudi priložnost za podjetja, ki želijo svoje poslovanje z ZDA okrepiti tudi z vlaganjem v proizvodna podjetja. Med posameznimi zveznimi državami vlada velika konkurenca za pridobivanje investicij in ustvarjanje novih delovnih mest, tako da nudijo različne spodbude tako na ravni zvezne države kot na ravni regije ali lokalne skupnosti.

 

Kljub turbulentnemu obdobju pa  z veseljem opazimo, da se obseg gospodarskega sodelovanja Slovenije z ZDA krepi. V letu 2018 je skupni obseg blagovne menjave presegel milijardo EUR in sicer je znašal 1,12 mrd EUR. Slovenija tradicionalno beleži  presežek v blagovni menjavi z ZDA, ki se je v letu 2018 nekoliko zmanjšal. Po obsegu blagovne menjave so ZDA uvrščene na 15. mesto med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnerji, po izvozu so z 569,4 mio EUR uvrščene na 14. mesto, po uvozu pa na 17. mesto s 550,3 mio EUR. Kljub veliki oddaljenosti in dejstvu, da se ZDA posveča relativno malo pozornosti kar se tiče promocijskih aktivnosti, so ZDA vsaj glede izvoza drugi najpomembnejši partner izven EU, takoj za Rusko federacijo.

 

Slovenska podjetja so imela konec leta 2017 za 56,2 mio EUR neposrednih naložb v ZDA, kar predstavlja povišanje za 30 % glede na 2016, medtem ko je bilo neposrednih naložb ameriških podjetij v ZDA za 19,3 mio EUR. Nezanemarljivo pa je dejstvo, da so glede na investicije ameriških podjetij, ki vlagajo v Slovenijo preko svojih podružnic predvsem v Evropi, ZDA na tretjem mestu s 1.812,2 mio EUR v letu 2017.

 

Zelo pomembno je tudi sodelovanje na področju turizma, kjer beležimo vsakoletno rast v številu ameriških turistov in nočitev, ki jih opravijo v Sloveniji. V letu 2018 je v Slovenijo prišlo 138.486 ameriških turistov, kar je 19 % več kot leto prej. Opravili so 314.862 nočitev, kar je 23,98 % več kot v letu 2017. Pomen turizma je še toliko večji, ker se na ta način izboljšuje prepoznavnost Slovenije na tem trgu.

 

Slovenija ima v ZDA le eno ekonomsko svetovalko, katere naloga je med drugim zastopati interese Slovenije, promovirati slovensko gospodarstvo, zbiranje informacij o poslovnih priložnostih v ZDA, spremljanje aktivnosti, ki vplivajo na gospodarstvo tako v ZDA (zakonodaja, ukrepi trgovinske politike) kot na globalno gospodarstvo ter nudenje pomoči slovenskim podjetjem, ki želijo okrepiti svojo prisotnost na tem trgu. Tu gre predvsem za posredovanje informacij o potencialnih poslovnih partnerjih, posredovanje kontaktov v različnih institucijah v ZDA, ki bi lahko pomagale podjetju s specifičnimi informacijami, informacije o ustanovitvi podjetja ter o specifični zakonodaji.

 

Na veleposlaništvu izvajamo različne promocijske aktivnosti, s katerimi skušamo izboljšati prepoznavnost Slovenije kot zanimive gospodarske partnerice in turistične destinacije. Vsako leto maja sodelujemo v projektu EU Open House, ko odpremo vrata obiskovalcem ter jim predstavimo Slovenijo z različnih vidikov: preko slovenskih proizvodov, turizma, običajev, glasbe. Letos nas je obiskalo skoraj 3000 obiskovalcev. Prav tako smo pripravili "Teden slovenske kulinarike v Washingtonu", kjer smo različnim javnostim na 5 različnih dogodkih predstavili vrhunsko slovensko kulinariko in področje Julijskih Alp.

 

Omeniti velja tudi razvojne delegacije, ki jih vsaj enkrat na leto organiziramo v sodelovanju z AmCham in SPIRIT Slovenija. Vsakič obiščemo druge zvezne države in se srečamo z vodilnimi podjetji, ki tam delujejo (npr. IBM, Microsoft, Sales Force, Honeywell, Space X, Facebook,…) ter se tako seznanimo z novimi trendi in oblikami poslovnih modelov v visokotehnoloških podjetjih. Na osnovi izraženega interesa organiziramo tudi druge poslovne delegacije, kot npr. delegacijo lesne industrije, ki je letos obiskala sejem NeoCon v Chicagu in se tam srečala tudi s potencialnimi partnerji in drugimi institucijami. Aktivno smo bili vključeni tudi v pripravo Vrha in poslovnega foruma Iniciative treh morij, kjer so bili dobro zastopani tudi ameriški predstavniki.

 

Pri ameriškem trgu se je potrebno zavedati, da ne gre za enoten ameriški trg. Vsaka od 50 zveznih držav ima svoje specifike in kar je še pomembneje, svojo zakonodajo. Zelo velike razlike med državami so predvsem na področju davčne zakonodaje, kar je za podjetja bistvenega pomena. Prizadevam si za vzpostavitev kontaktov z razvojnimi agencijami v posamezni zvezni državi, ki potem lahko pomagajo naprej s podatki ali kontakti, ki so lahko koristni za slovenska podjetja.

 

Ameriški trg, kljub velikost ali prav zaradi tega,  nudi veliko poslovnih priložnosti tudi za slovenska podjetja. Tu gre predvsem za podjetja, ki razpolagajo z novimi tehnološkimi rešitvami ali nišnimi proizvodi. Hiter tehnološki razvoj in potreba po vedno novih inovacijah sili tudi velike multinacionalke, da iščejo partnerstva z novimi, prodornimi, inovativnimi podjetji. Velikost podjetja in njegova lokacija ni  več ključni faktor - pomemben je proizvod, ki nudi nekaj novega.

 

Pred odločitvijo za vstop na ta trg je osnovnega pomena dobra priprava.  Seznaniti se je treba s specifiko trga in zakonodajo, se odločiti, katera bo vstopna točka (mesto, zvezna država), saj celotnih ZDA ni možno osvojiti na mah. Potreben je tudi precejšnji vložek, tako finančni kot v obliki kadrov. Nezanemarljiv dejavnik je tudi količina, ki jo lahko zahteva ameriški trg. Zgodbe slovenskih podjetij, ki so osvojila ta trg, kažejo, da je to možno – kot je to primer podjetja Celtra.

 

Upam, da se bo še več slovenskih podjetij odločilo za vstop na ameriški trg in seveda pri tem lahko računajo tudi na našo pomoč.

 

Metka Urbas, Ekonomska svetovalka

Veleposlaništvo RS v Washingtonu