Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Okrogla miza ob izidu publikacije Naš skupni dom

Ljubljana, 15. 5. 2019 –Slovenska karitas je organizirala okroglo mizo ob izidu publikacije Naš skupni dom. Okrogla miza in publikacija sta del projekta "MIND - Migracije. Povezanost. Razvoj.", katerega glavni namen je spodbujanje razumevanja migracij v povezavi z globalnim razvojem, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve iz sredstev za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Na okrogli mizi je sodeloval Uroš Vajgl, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

 

Publikacija Naš skupni dom osvetljuje glavne izzive migracij, izpostavlja dobre prakse v Sloveniji ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj. Slovenska karitas je publikacijo pripravila v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, organizacijo Global Migration Policy Associates (GMPA), Caritas Europa  in predstavniki vladnih služb, nevladnih organizacij ter verskih skupnosti v Sloveniji. S publikacijo  želi Slovenska karitas povečati ozaveščenost o pozitivnih vidikih migracij v Sloveniji in regiji ter njeni povezavi s trajnostnim razvojem. Nina Stenko Primožič iz Slovenske karitas je izpostavila, da Karitas razume razvoj kot koncept celostnega človekovega razvoja, ki v središče razvojnega procesa postavlja človeka v vseh razsežnostih človeškega bivanja. V vsaki družbi se skupaj z migranti učimo, saj prinašajo nove poglede, novo kulturo in znanja. Lahko tudi ugotovimo, da je vsem nam skupno človeško strmenje k boljšemu in varnemu življenju ter ljubezen do družine in do skupnosti od koder prihajamo. Publikacija vključuje tudi priporočila za oblikovalce politik. Med drugim Karitas želi, da nova vladna strategija na področju migracij, ki je v pripravi, odraža širok in odprt diskurz o migracijah z vseh vidikov, o njihovem prispevku k razvoju ter nujno ustvarjanje okolja, ki bo spoštovalo dostojanstvo vsakega človeka.

 

Uroš Vajgl, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, je povedal, da Ministrstvo za zunanje zadeve migracije naslavlja v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Med drugim podpira tudi projekte, ki kot ciljno skupino vključujejo begunce, in sicer  v Jordaniji, Libanonu in Ugandi. Cilj mednarodnega razvojnega sodelovana je globalna odprava revščine, neenakosti in trajnostni razvoj. Pri tem ni dovolj samo ekonomski vidik ampak tudi okoljski in socialni.

 

Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, ki vključuje  90 % otrok z migrantskim ozadjem je mnenja, da so migracije dejstvo, kateremu se ne moremo izogniti. Izpostavil je, da se vsi bojimo, česar ne poznamo, zato je nujno, da se migranti pojavljajo v medijih in javnosti. Po njegovem mnenju je vprašanje za slovensko družbo, ali bomo iz tega delali tragedijo ali pa bomo to izkoristili nam v prid.

 

Davide Gnes iz Caritas Europa je izpostavil, da imajo po mnenju Caritas Europa vsi, tako tisti, ki se preseljujejo, kot tisti, ki ostajajo – v državi izvora ali v državi prebivanja – pravico do gospodarskih, političnih, okoljskih in družbenih pogojev, ki jim omogočajo dostojno in polno življenje povsod, kjer se počutijo doma. Caritas Europa vidi kot rešitve v spodbujanju gostoljubnih in vključujočih družb v Evropi ter v zagotavljanju uporabe razvojne pomoči EU in držav članic izključno za zmanjšanje revščine in njeno izkoreninjenje, z namenom, da se izboljša življenje ljudi.

 

Dr. Dejan Valentinčič, raziskovalec, zaposlen tudi na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je povedal, da izven Slovenije živi približno 0,5 mio Slovencev. Včasih so odhajale ven "roke", danes pa odhajajo "možgani".  Vsako leto se iz Slovenije odseli približno 19.000 oseb, skupaj z osebami, ki niso državljani Slovenije, k nam pa se priseli 18.000 novih oseb.

 

S. Slavko Cekuta, misijonarka in prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto je v Albaniji delovala 11 let. Opisala je tamkajšnje življenje, kjer je revščina na podeželju še vedno velika, brez vsakršne infrastrukture in možnosti za izobrazbo. Mladi bi radi ostali doma, pa preprosto ne morejo, ker nimajo možnosti. Mnogi, ki odhajajo zaradi revščine, ne načrtujejo svoje poti v tujino in želijo predvsem pomagati svoji ali razširjeni družini. Taki pomagajo iz tujine in se kasneje tudi vrnejo domov, v nasprotju z izobraženimi, ki odhod v tujino načrtujejo, predvsem ker želijo boljše življenje za svoje otroke. Ko se z družino ukoreninijo, se nikoli več ne vrnejo.

 

Publikacija Naš skupni dom