Skoči na vsebino

NOVICA

Razlaga Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah

Uvod

Migracije predstavljajo globalni izziv, s katerim se soočajo vse države, bodisi kot države izvora, tranzita ali cilja. Zato je pri njegovem naslavljanju potreben globalni pristop. So vedno obstajale in vedno bodo; ali bodo potekale na varen in urejen način, ali pa bo dobile razsežnosti krize, je odvisno od našega odziva in pripravljenosti oz. zmožnosti upravljanja z njimi.

 

Prvič v zgodovini je velika večina držav dosegla soglasje glede skupnih ciljev pri upravljanju globalnih migracij. Predlog Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah (GDM) in njegova potrditev zato predstavlja pomemben mejnik pri upravljanju migracij in krepitvi mednarodnega sodelovanja na področju oblikovanja migracijske politike v svetovnem merilu.

 

Dokument je rezultat leto in pol trajajočih pogajanj predstavnikov držav članic OZN, ki so se uspešno zaključila julija 2018. Globalni dogovor nima značaja mednarodne pogodbe, in torej ne bo pravno zavezujoče narave. Celotno besedilo dogovora najdete tukaj

 

Kaj je GDM?

Globalni dogovor o migracijah je politična zaveza držav, da bodo med seboj tesneje sodelovale pri naslavljanju izzivov sodobnih migracijskih trendov.

 

Kaj se zgodi, kadar države na migrantski poti ne sodelujejo med seboj, smo imeli priložnost občutiti v času migrantske krize pred tremi leti. Le ta je predstavlja pomembno spodbudo za sprejetje GDM kot platforme za koordiniranje naporov držav in mednarodnih organizacij v smeri doseganja varnih, urejenih in zakonitih migracij ob hkratnem preprečevanju nelegalnih, nevarnih in neurejenih migracij, ter naslavljanju vzrokov zanje.

 

Kaj vsebuje dogovor?

GDM je utemeljen na treh osnovnih predpostavkah: suverenosti držav, načelu nediskriminacije in univerzalnosti človekovih pravic. Ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih.

 

V osrednjem delu dokumenta, 23 ciljih, so zajeti vsi vidiki sodobnih migracij, med njimi: zmanjšanje vplivov, ki silijo ljudi v migriranje, potreba po krepitvi zakonitih poti migracij, boj proti tihotapcem, boljše upravljanje meja, varno in dostojanstveno vračanje v države izvora, zaščita žensk in otrok.

 

Dogovor v okviru omenjenih ciljev predlaga instrumente in politike, ki bodo prek mednarodnega sodelovanja vseh vpletenih akterjev omogočale doseganje željenih rezultatov v obliki varnih, urejenih in zakonitih migracij. 

 

Ali dogovor odvzema suverenost državam na področju oblikovanja in izvajanja migracijske politike?

 

Ne. GDM ne določa, niti ne priporoča migracijskih politik državam. Nasprotno, poudarja polno nacionalno suverenost na področju migracijskih politik, kar je izrecno določeno v  15. členu, v katerem "Globalni dogovor poudarja suvereno pravico držav, da določajo svojo nacionalno migracijsko politiko, in njihovo pravico, da upravljajo migracije znotraj svoje jurisdikcije v skladu z mednarodnim pravom. V okviru svoje suverene jurisdikcije lahko države ločujejo med legalnimi in nelegalnimi migracijskimi statusi, vključno ko bodo določale svoje zakonodajne in politične ukrepe za izvajanje Globalnega dogovora, upoštevajoč različne nacionalne realnosti, politike, prioritete in zahteve za vstop, prebivanje in delo."

 

Države so k pogajanjem za sklenitev GDM pristopile pod pogojem, da ta ne bo pravno zavezujoč.

 

Bo sprejem GDM povzročil dodatne stroške?

Ne, sprejetje GDM državi ne bo povzročilo dodatnih stroškov.

 

Ali GDM vzpostavlja pravico do migracije?

Ne, GDM v nikakršni obliki ne vzpostavlja univerzalne pravice ljudi do emigriranja. Sama narava dokumenta onemogoča uvajanje novih pravnih kategorij oziroma pravic, temveč eksplicitno podpira nacionalno suverenost pri upravljanju migracij ter nadzoru meja.

 

Pri tem je eden glavnih ciljev dogovora zmanjšati vpliv dejavnikov, ki ljudi silijo v migriranje.

 

Hkrati GDM postavlja okvir za kooperativno naslavljanje obstoječih in bodočih migracijskih tokov, ki temelji na spoštovanju temeljnih človekovih pravic in veljavnih mednarodnopravnih standardov, razreševanju temeljnih vzrokov za migracije, poudarja pa tudi pomen boja proti tihotapcem ter proti trgovini z ljudmi.

 

Ali GDM odpira meje za ilegalne migrante?

Ne, GDM na noben način ne odpira meja ilegalnim migrantom, niti ne spodbuja nezakonitih migracij. Nasprotno, osnovni namen dogovora je, da prek tesnejšega mednarodnega sodelovanja prispeva k urejenim in zakonitim migracijam. Hkrati poudarja potrebo po naslavljanju okoliščin, ki ljudi silijo k zapuščanju matičnih držav (Cilj 2). Izpostavlja tudi pomen boja vseh držav proti tihotapcem ljudi in kriminalnim združbam, ki izvajajo in podpirajo ilegalne migracije (Cilja 9 in 10).

 

Kateri so pozitivni učinki legalnih migracij?

Zaradi demografskih dejavnikov in potreb trga dela so legalni in urejeni migracijski tokovi v določenih delih sveta zaželeni in potrebni, seveda v skladu z suvereno sprejetimi nacionalnimi migracijskimi politikami vsake posamezne države. 

 

V Sloveniji se že desetletja soočamo s pomankanjem delovne sile v določenih gospodarskih panogah, kot sta npr. gradbeništvo in industrija. Zaradi negativnih demografskih trendov bodo potrebe po uvoženi delovni sili samo še naraščale. V našem interesu je, da pretok delovne sile poteka urejeno in organizirano ter skladno z našimi potrebami. Zakoniti migranti kar 85% svojih prejemkov porabijo v državi gostiteljici.

 

Pomemben pa je tudi prispevek migrantov k trajnostnem razvoju svojih matičnih držav, ki je merljiv v milijardah dolarjev. V letu 2017 je bilo 450 milijard USD prejemkov migrantov nakazanih v države v razvoju, kar predstavlja trikratnik vseh sredstev, ki jih mednarodna skupnost nameni za razvojno pomoč.

 

Ali GDM omejuje javno razpravo o migracijah?

Nikakor. V 17. členu dogovora se države spodbuja k sooblikovanju javne razprave o migracijah, ki naj temelji na resničnih podatkih in ščiti polno svobodo govora. Po drugi strani pa GDM nasprotuje diskriminaciji migrantov in rasizmu, zoper katera priporoča aktivno delovanje. Spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti sicer izrecno prepoveduje tudi Ustava RS.

 

Kdaj, kako in kje bo potrjen GDM?

GDM bo potrjen na vrhu predstavnikov držav v Marakešu (Maroko) 10. in 11. decembra 2018. V skladu s prakso OZN se dogovora ne bo podpisovalo, temveč se besedilo sprejme s soglasjem prisotnih oziroma glasovanjem. Nato bo posredovan v nadaljnjo obravnavo Generalni skupščini OZN, ki ga bo formalno potrdila v obliki kratke resolucije, predvidoma v začetku leta 2019.

 

Ali Slovenija podpira sprejem GDM?

Da. Slovenija je v pogajanjih za pripravo aktivno sodelovala v okviru koordinacije držav članic EU (pod vodstvom Avstrije) in smo s končnim besedilom zadovoljni. Zavedati se je potrebno, da gre za kompromis velike večine držav ter rezultat leto in pol trajajočega procesa, v katerem so sodelovali tudi predstavniki civilne družbe in zasebnega sektorja. GDM vidimo kot rezultat odprtega, transparentnega, vključujočega procesa, ki celovito naslavlja to kompleksno problematiko.

 

Dogovor podpira tudi večina članic EU, med drugimi Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Nizozemska, Finska, pa tudi Švica, Kanada in druge države. K dogovoru niso pristopile ali so naknadno uradno izstopile samo tri države od preko 180-ih.

 

Ali je "Marakeška deklaracija" enako kot Globalni dogovor o migracijah?

Ne, gre za dva različna dokumenta. V Marakešu je 2. maja 2018 potekala  peta evro-afriška ministrska konferenca o migracijah in razvoju, na kateri sta bila pripravljena Marakeška politična deklaracija in Akcijski načrt za obdobje 2018–2020. Konferenca je del Rabatskega procesa, platforme, katere cilj je olajšati izmenjavo in sodelovanje med partnerskimi državami na migracijski poti v Severni, Zahodni in Srednji Afriki ter Evropi. Gre za regionalni proces pod vodstvom EU in dela Afriških držav, ki poteka že od leta 2006, medtem ko je GDM voden in sprejet globalno v okviru OZN.

 

Marakeška politična deklaracija ni pravno zavezujoč dokument in ni bila podpisana, temveč sprejeta s soglasjem vseh članic EU razen Madžarske. Vsebina politične deklaracije je skladna s sprejetimi sklepi Evropskih svetov s področja migracij. Načela Marakeške deklaracije temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, na preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanju migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU, kar je tudi v interesu Slovenije.