Skoči na vsebino

NOVICA

Stalni predstavnik RS pri EU Lenarčič na neformalnem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za razvojno sodelovanje

Bruselj, 14. september 2018Stalni predstavnik RS pri EU Lenarčič se je udeležil neformalnega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za razvojno sodelovanje. Ministri so naslovili zunanje financiranje v okviru večletnega finančnega okvira po letu 2020 ter povezavo med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem. Seznanili so se s stanjem v zvezi z začetkom pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu med EU in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP). Na delovnem kosilu pa so obravnavali partnerstvo EU z Afriko.

Ministri so razpravljali o zunanjem financiranju v okviru večletnega finančnega okvira (VFO) po letu 2020 (2021-2027), na podlagi predloga razreza bodočega proračuna EU, ki ga je Evropska komisija objavila 2. maja 2018 ter na podlagi predloga reforme zunanjih finančnih instrumentov, ki ga je Evropska komisija objavila 14. junija 2018. Predlog Evropske komisije teži k združevanju večine trenutnih zunanjih finančnih instrumentov v skupni globalni instrument, s čimer naj bi se povečala učinkovitost ter skladnost zunanjega delovanja EU.

Slovenija je pozdravila predlagano povečanje sredstev v naslednjem finančnem obdobju, ki je nujno za uspešno izvajanje zunajepolitičnih prioritet EU. Izrazila je načelno podporo delnemu združevanju zunanjih finančnih instrumentov ter poenostavitvi arhitekture upravljanja in izvajanja, hkrati pa poudarila, da je treba zagotoviti ustrezno vlogo odločanja, usmerjanja in nadzora s strani držav članic EU. Izrazila je zadržanost do vključitve Evropskega razvojnega sklada (EDF) v proračun EU, saj njegov ločen status omogoča večjo fleksibilnost vplačil in rabe sredstev sklada. Zavzela se je tudi za vključujoč pristop vseh deležnikov v izvajanje instrumentov.

Ministri so pregledali napredek pri izvajanju povezave med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem (t.i. Humanitarian-Development Nexus) eno leto po vzpostavitvi pilotnega procesa. Proces je bil zastavljen kot poskus bolj usklajenega pristopa med zunanjimi instrumenti, institucijami EU ter državami članicami in je namenjen povečanju vpliva zunanjega delovanja EU in ustvarjanju sinergij na področjih razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči, zunanjih in varnostnih politik. Potrebna so skupna prizadevanja na področjih preprečevanja, zgodnjega odziva, izgradnje miru in odziva na krize, pri tem pa ohranitev jasnih vlog in mandatov ter spoštovanje humanitarnih načel.

Komisar Mimica je predstavil zadnje informacije o stanju v zvezi z začetkom pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu med EU in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP), ki bi se morala začeti avgusta 2018, vendar so se na prošnjo Afriške unije prestavila, predvidoma na konec septembra oziroma začetek oktobra.  

 

Na delovnem kosilu so ministri razpravljali o pomenu krepitve partnerstva EU z Afriko v navezavi na zaključke junijskega Evropskega sveta, kjer je bilo poudarjeno, da je za reševanje migracijske problematike treba okrepiti odpravljanje izvornih vzrokov migracij ter dvigniti raven odnosov med EU in Afriko. Ministri so se strinjali, da je treba poleg krepitve trgovinskega in gospodarskega sodelovanja usmeriti moči tudi v komplementarna področja, kot so, med drugim, izobraževanje, znanost in raziskave, digitalizacija, načela pravne države in dobrega upravljanja, krepitev vloge žensk in deklic.