Skoči na vsebino

NOVICA

GD Brozina predstavil vlogo Ministrstva za zunanje zadeve pri vrnitvi "bodala z Iga" v Slovenijo

Ljubljana, 11. julij 2018 - Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Policija RS in Narodni muzej Slovenije so ob vrnitvi enega izmed najdragocenejših primerkov bronastodobnega orožja – bronastega bodala z Iga – na današnji skupni novinarski konferenci predstavili potek vrnitve dolgo pogrešanega muzejskega eksponata v Narodni muzej Slovenije in njegov pomen za slovensko kulturno dediščino.

 

Septembra leta 1985 je bilo vlomljeno v dve vitrini razstavnih zbirk Narodnega muzeja Slovenije, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, med njimi tudi bronasto bodalo z Iga. Vrnitev predmeta je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) sprva vodila Policija RS, ker pa je rok za pregon kaznivega dejanja v Sloveniji zastaral, je postopek prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. 5. julija 2018 se je bodalo vrnilo v Slovenijo, 6. julija pa ga je prevzel Narodni muzej Slovenije.

 

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je uvodoma izrazila veselje ob vrnitvi tega izjemnega predmeta in poudarila prizadevanja muzejskih sodelavcev, da bi bilo bronasto bodalo z Iga lahko kmalu ponovno na ogled. »Bodalo se je v muzej vrnilo ravno v času, ko intenzivno pripravljamo novo stalno razstavo o prazgodovinskem obdobju na naših tleh, ki bo na ogled prihodnje leto. Razburljivo zgodbo o njem pa želimo obiskovalcem približati že sedaj, zato bomo ta posebni predmet in njegovo razgibano pot domov kmalu predstavili tudi na manjši razstavi.«

 

V nadaljevanju novinarske konference je dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, podrobneje predstavil predmet in njegovo pristnost. Poudaril je, da je bronasto bodalo, staro približno 3600 let, unikatno umetniško delo, ki je zaradi odlične ohranjenosti in enkratnega okrasja izjemnega pomena. Namenjeno je bilo izkazovanju statusa in prestiža dostojanstvenikov, ne pa običajni bojni opremi bronastodobnega bojevnika. »Bronasto bodalo z Iga je eden redkih predmetov, ki prikazuje mojstrsko obrtno znanje livarjev na območju današnje Slovenije v 2. tisočletju pr. n. št. Ta čas sicer v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so namreč skoraj izključno majhne nižinske neutrjene vasi s preprostimi lesenimi hišami, ki ne odražajo posebnih civilizacijskih presežkov. Prav zato so takšni izjemni obrtniško livarski izdelki v bronu, kot je bodalo z Iga, odlični pokazatelji tukajšnje ustvarjalnosti izpred 3500 in več let.«

 

Mag. Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je povedala, da je bila policija septembra 1985 obveščena o vlomu v vitrine v Narodnem muzeju Slovenije, pri čemer je bilo ukradeno večje število arheoloških predmetov, ki so imeli status kulturne dediščine, med katerimi je bilo tudi zadevno bodalo. V fazi preiskave je bilo za vse ukradene predmete razpisano iskanje, v nadaljevanju pa so bili vsi predmeti vpisani tudi v bazo ukradenih umetnin Interpola. »Preko Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje je sledilo večkratno obnavljanje razpisa iskanja za vse ukradene predmete. Vedno je namreč v interesu preiskave, da se predmet dediščine vrne na svoje izvorno mesto, tudi če od storitve dejanja preteče več let ali celo desetletij,« je povedala. V oktobru 2015 pa je slovensko policijo o prodaji bodala na dražbi v Londonu obvestil Interpol Manchester, ki je v sodelovanju z zasebnim londonskim podjetjem Register izgubljenih umetnin (Art Loss Register) prepoznal bodalo kot ukradeno, saj je bilo še vedno objavljeno v interpolovi bazi ukradenih umetnin. Bodalo je bilo umaknjeno iz prodaje, slovenska policija pa je bila zaprošena, da potrdi oziroma identificira sporen predmet kot predmet ukraden iz Narodnega muzeja Slovenije. Na podlagi strokovnega mnenja Narodnega muzeja Slovenije je bilo Interpolu Manchester sporočeno, da gre dejansko za bodalo ukradeno v Sloveniji leta 1985. Ker pa je rok za kazenski pregon kaznivega dejanja zastaral, policija ni imela več pristojnosti pri postopku vračanja bodala. Zato je bila Ministrstvu za kulturo dana pobuda, da v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve pričnejo postopek vračanja bodala po diplomatski poti.

 

Mag. David Brozina, generalni direktor za zadeve EU na Ministrstvu za zunanje zadeve, je pojasnil, kako je potekal postopek identifikacije in vrnitve bodala z Iga v Slovenijo. »Ministrstvo za zunanje zadeve se je v postopek vračanja muzejskega eksponata po diplomatski poti vključilo maja 2018. Ključno vlogo v postopku je imelo Veleposlaništvo RS v Londonu, ki se je učinkovito povezalo s tamkajšnjim podjetjem Register izgubljenih umetnin. Gre za največji register izgubljenih in ukradenih umetnin v svetovnem merilu, ki se ukvarja z iskanjem in vračilom ukradenih umetnin in preko katerega je bila opravljena identifikacija ukradenega predmeta. Potrebno je bilo dokazati, da dejansko gre za predmet, ki je bil leta 1985 ukraden iz Narodnega muzeja Slovenije. Veleposlaništvo je Registru izgubljenih umetnin posredovalo identifikacijsko dokumentacijo, prejeto s strani Narodnega muzeja Slovenije. Galerija, v kateri se je nahajal ukraden muzejski eksponat, je bodalo 7. junija 2018 predala predstavnikom Registra izgubljenih umetnin. Nato je bilo pridobljeno še končno soglasje britanskega Interpola v Manchestru za vrnitev bodala v Slovenijo. Direktor Registra izgubljenih umetnin James Ratcliffe je 8. junija 2018 bodalo osebno predal Veleposlaništvu RS v Londonu. Ker bodala ni bilo mogoče dostaviti v Slovenijo kot diplomatsko pošto v kabinski prtljagi na letalu, je bilo v Slovenijo pripeljano po kopnem, z vlakom in kombijem, s pomočjo uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve. 5. julija 2018 je bilo bodalo dostavljeno v Ministrstvo za zunanje zadeve, 6. julija pa ga je Ministrstvo predalo Narodnemu muzeju Slovenije.« Generalni direktor mag. Brozina je v imenu Ministrstva za zunanje zadeve izrazil zadovoljstvo in zahvalo vsem institucijam, ki so sodelovale pri uspešni vrnitvi bodala z Iga v Slovenijo.

 

Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, je povedala, da je vrnitev bodala rezultat izjemno dobrega sodelovanja vseh sodelujočih ustanov (Narodnega muzeja Slovenije, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter Policije RS). »Kot država smo pokazali, da znamo stopiti skupaj za skupni cilj,« je poudarila in izrazila zadovoljstvo, ker se je bodalo vrnilo prav letos, ko obeležujemo Evropsko leto kulturne dediščine, ki nas opozarja in hkrati spodbuja, da prepoznamo in razkrijemo pozitivno in povezovalno moč skupne kulturne dediščine. Pojasnila je, da sta mednarodna skupnost in Evropska unija s konvencijami in predpisi opredelili nelegalno trgovino in določili minimalne ukrepe za njeno preprečevanje. »Slovenija je podpisnica vseh relevantnih konvencij, ukrepe je sprejela in jih tudi izvaja. Velik del siceršnjega nelegalnega prometa je usmerjen v arheološke najdbe, tako iz zbirk kot izkopavanj, pogosto pa je tudi nelegalno trgovanje z umetniškimi deli in etnološkimi predmeti. Za lastnike (tako vse muzeje in galerije kot zasebnike) je zato zelo pomembno, da vodijo ustrezno dokumentacijo o posameznem predmetu z dovolj natančnim opisom in kvalitetno fotografijo. Provenienca je bistven moment v trgovini z dediščino, tako za kupca kot za verodostojnost in ugled prodajalca,« je pojasnila in dodala, da je v primerih kot je bodalo, zato zelo pomembno hitro ukrepanje, ko je vračilo mogoče zahtevati dokler je predmet še v avkcijski hiši. »Daljša kot je prodajna veriga, težje je predmet pridobiti nazaj. Za lažje vračilo pa je bistvena dokumentacija, ki pripomore k dokazovanju provenience,« je povedala Pečnikova. Izpostavila je tudi pomen, ki ga ima vrnjeno bodalo za razumevanje naše prazgodovine in izrazila upanje, da bo njegovo ponovno odkritje spodbudilo vrnitve tudi drugih eksponatov, ki so bili odtujeni pred več kot 30 leti.«

 

Fotografije v visoki resoluciji (bronasto bodalo z Iga, nekateri izmed pogrešanih predmetov in utrinki z novinarske konferece) so dostopne na tej povezavi.