Skoči na vsebino

NOVICA

Kreativni forum Ljubljana drugi dan gostil politični forum na visoki ravni

Ljubljana, 12. april 2018 – V okviru drugega, zaključnega dne mednarodne konference Kreativni forum Ljubljana je danes v Mestnem muzeju Ljubljana potekal politični forum na visoki ravni, z naslovom "Ustvarjalnost kot orodje za regionalno sodelovanje". Namen razprave je bil pregledati možnosti in spodbuditi sodelovanje na Zahodnem Balkanu in v Južnem Sredozemlju, kakor tudi povezati obe regiji, z izmenjavo stališč in dobrih praks na področju ustvarjalnosti in kreativnih industrij. Na visokem forumu so sodelovali minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Igor Crnadak, generalni sekretar ad interim Unije za Sredozemlje Jorge Borrego, evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics, namestnik ministra za Evropo in zunanje zadeve Republike Albanije Etjen Xhafaj ter drugi visoki gosti. Po zaključku visokega foruma se je konferenca nadaljevala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v gradu Fužine.

 

Minister Karl Erjavec je v svojem nagovoru izpostavil pomen mladih. Tudi v političnem kontekstu so mladi, zagotavljanje perspektive ter zaposlitvenih in socialnih priložnosti za mlade ključnega pomena, če želimo zagotoviti stabilnost in blagostanje v katerikoli regiji. Opolnomočenje mladih je ena izmed slovenskih prioritet in Slovenija je na tem področju aktivna tudi na Zahodnem Balkanu in v Sredozemlju. Unija za Sredozemlje je v svoj delovni načrt vključila slovensko pobudo Pozitivne agende za mlade v Sredozemlju, ki jo je Slovenija razvila na Zahodnem Balkanu in ki je postala eden glavnih stebrov Unije za Sredozemlje, kar nas posebej veseli. Kot najpomembnejši prispevek Slovenije na področju mladih v regiji je minister izpostavil Evrosredozemsko univerzo (EMUNI). V prizadevanjih za stabilno, demokratično in gospodarsko uspešno soseščino želi Slovenija prenašati dobre prakse in delovati povezovalno na Zahodnem Balkanu in v Južnem Sredozemlju. Sektor kreativnih industrij predstavlja potencial za razvoj gospodarstva in s tem priložnosti za mlade.

 

Generalni sekretar ad interim Unije za Sredozemlje Jorge Borrego je uvodoma izrazil priznanje Sloveniji za njeno aktivno vlogo v Uniji za Sredozemlje, za krepitev partnerstva med Severnim in Južnim Sredozemljem ter za promocijo regionalnega sodelovanja in dialoga. Izpostavil je pomen regionalnega sodelovanja in integracije za uspešno naslavljanje izzivov, s katerimi se sooča regija na področju miru, varnosti, stabilnosti in razvoja. Regionalni izzivi zahtevajo regionalne rešitve. Kar zadeva razvoj človeških virov, se tudi Unija za Sredozemlje osredotoča na mlade, prvenstveno na področje izobraževanja in vprašanje nezaposlenosti mladih. Sektor kulture in kreativnih industrij prispeva k reševanju socialnih in gospodarskih težav v regiji. Kreativnost, ki obenem ceni kulturno dediščino regije, postaja nova dimenzija razvoja držav Južnega Sredozemlja. Kreativnost kljub temu še vedno ni dovolj cenjen pristop v gospodarstvu. Pripoznati ji je treba veljavo in pomen, ki si ga zasluži. Borrega je izpostavil tudi, da kreativnost prispeva k stabilnosti in miru, in sicer takrat, ko imajo državljani možnost biti aktivni in kreativni ter je njihovo delo cenjeno.

 

Po mnenju evropskega komisarja za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tiborja Navracsicsa sta regiji Zahodnega Balkana in Južnega Sredozemlja pogosto obravnavani kot nestabilni regiji. V obeh regijah je še veliko neizkoriščenih priložnosti, tudi na področju kulture in kreativnih industrij. Kreativni sektor prispeva k večji socialni koheziji družb. Družbe, ki temeljijo zgolj na konkurenčnosti gospodarstva, brez socialne kohezije, niso uspešne družbe. Pri oblikovanju strategij razvoja kreativnih industrij EU podpira pristop "od spodaj navzgor", tj. pristop, ki izhaja iz lokalnih skupnosti. Pri tem je pomembno, da strategije vključujejo usposabljanje za tri temeljne veščine oz. znanja, ki jih danes potrebujemo v vsakdanjem življenju: podjetniško, socialno in digitalno. EU zato spodbuja in podpira različne iniciative za razvoj teh veščin. Med programi EU, ki spodbujajo kreativnost, izobraževanje in mobilnost, je komisar Navracsics izpostavil program Erasmus in program Kreativna Evropa. Gre za programe, ki gradijo evropsko identiteto. Izobraževanje in kultura sta temeljnega pomena za evropsko integracijo, je poudaril komisar Navracsics.

 

Konferenca se je popoldan nadaljevala v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z otvoritvijo fotografske razstave "Fužine", libanonskega fotografa Krixa Berberiana, ter s paneloma o regionalnih kreativnih projektih v državah Južnega Sredozemlja in Zahodnega Balkana. Predstavljeni so bili primeri in praktične izkušnje pri delovanju kulturnih ustanov in izvajanju kreativnih projektov v Libanonu, Alžiriji, Jordaniji, Srbiji, Makedoniji in Črni gori.

 

V okviru drugega dne konference je bila predstavljena tudi novoustanovljena kreativna Mreža Arteria, s sedežem v Sloveniji, ki si prizadeva s kreativnimi dejavnostmi na Zahodnem Balkanu ljudem ponuditi priložnosti za kakovostno življenje in s tem zaustaviti tok izseljevanja iz držav Zahodnega Balkana. 

 

Vodja Sektorja na javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi, Janja Klasinc, je ob koncu konference povzela ugotovitev, da so kreativne industrije eno od področij, v katerih obstajajo možnosti nadaljnjega razvoja Zahodnega Balkana in Sredozemlja, obenem pa priložnost, da ustvarjalci na različnih področjih spletejo mreže sodelovanja in s tem sebi odpirajo vrata za uspešnejše in donosnejše delo. Razprave so pokazale, kako uspešno delovno področje so kreativne industrije. So med najhitrejše rastočimi sektorji v svetovnem gospodarstvu. Eno delovno mesto v kreativnih industrijah odpre kar 23 novih delovnih mest na drugih področjih. Konferenca je predstavila tudi vrsto pozitivnih primerov mreženja, od Kreativnega Egipta ali Kreativne Palestine do Mreže Arteria. Prav zato ustvarjalci pričakujejo več posluha za svoje delo na vseh ravneh, od lokalnih in vladnih do ravni mednarodnih organizacij. Pri tem je treba upoštevati načelo "od spodaj navzgor", ustvarjalci namreč ne želijo vsiljenih modelov.