Skoči na vsebino

NOVICA

Minister Erjavec ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu OZN za človekove pravice

V obdobju vzpostavljanja samostojne slovenske države je bilo veliko pozornosti namenjene izgradnji političnega in pravnega sistema, ki bo državljankam in državljanom omogočal polno spoštovanje in zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato ni presenetljivo, da so se človekove pravice že praktično na samem začetku prelile tudi med ključne vsebine samostojne slovenske zunanje politike. Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je Državni zbor RS s širokim političnim soglasjem sprejel julija 2016, človekove pravice umešča tako med cilje kot med prednostna vsebinska področja zunanje politike.

 

Večkrat govorimo o tem, da delovanje v okviru mednarodnih organizacij in drugih multilateralnih mehanizmov predstavlja dragoceno priložnost za vidno in prepoznavno vlogo Republike Slovenije v mednarodni skupnosti. Tematika človekovih pravic je vsekakor področje, na katerem si je Slovenija v dobrih 25 letih pridobila ugled in se zlasti znotraj sistema Organizacije združenih narodov, Sveta Evrope ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi uvršča med tradicionalne zagovornice razvoja, spoštovanja ter zaščite človekovih pravic. Svoje članstvo v Evropski uniji razumemo kot zavezo, da aktivno sooblikujemo evropske politike na tem področju – tako znotraj unije, kot v okviru njene skupne zunanje in varnostne politike.

 

Slovenija pri tem poudarja celovito spoštovanje človekovih pravic, kot jih določajo mednarodne pogodbe in akti oziroma običajno mednarodno pravo, in potrebo po krepitvi in posodobitvi mednarodnopravnega okvirja človekovih pravic. Podpira načela univerzalnosti, medsebojne odvisnosti, nedeljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic za vse - ne glede na spol, raso, narodnost, jezik, starost, spolno usmerjenost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Med naše nacionalne tematske prioritete sodijo otrokove pravice, enakost spolov ter boj proti vsem oblikam diskriminacije, človekove pravice in okolje ter izobraževanje za človekove pravice, ob tem pa ostajamo ena od aktivnejših držav na področju pravic starejših, njihove zaščite, promocije ter ustrezne mednarodnopravne ureditve.

 

Dimenzija človekovih pravic se odraža v projektih našega mednarodnega razvojnega sodelovanja ter v naši podpori delujočemu sistemu mednarodnega kazenskega pravosodja, ki preprečuje nekaznovanost storilcev najhujših grozodejstev in vojnih zločinov. Spoštovanje človekovih pravic, ki sodi v samo jedro koncepta »Odgovornost zaščititi«,  vidimo kot enega ključnih elementov preprečevanja konfliktov. Prav tako so človekove pravice in temeljne svoboščine bistveni del naslavljanja temeljnih vzrokov nerazvitosti, migracij, pa tudi naporov za preprečevanja ekstremizma in radikalizacije.

 

Osrednji mednarodni forum za krepitev, promocijo in varstva človekovih pravic, je Svet OZN za človekove pravice v Ženevi, ki ga sestavlja 47 držav, izvoljenih za triletno obdobje. Generalna skupščina OZN ga je ustanovila 15. marca 2006 ter s tem 60 let po ustanovitvi svetovne organizacije tudi institucionalno dala ustrezen pomen področju človekovih pravic, ki je poleg miru in razvoja eden izmed treh glavnih stebrov OZN. Za ustanovitev učinkovitega in odzivnega telesa na področju človekovih pravic si je prizadevala tudi Slovenija in ob tem aktivno sodelovala pri oblikovanju njegovega mandata, pristojnosti in mehanizmov.

 

Svet OZN za človekove pravice je v svojem dosedanjem delovanju prevzel vlogo vodilnega mednarodnega telesa na področju človekovih pravic. Navkljub nekaterim svojim pomanjkljivostim, ki so večinoma posledica političnih in vrednotnih razlik med državami, Svet deluje razmeroma dobro in se lahko pohvali s pozitivnimi rezultati svojega dela. Med njegovimi ključnimi pozitivnimi elementi vsekakor velja izpostaviti mehanizem Univerzalnega periodičnega pregleda, v okviru katerega vse države članice OZN predstavijo stanje človekovih pravic v svojih državah, obenem pa s strani ostalih držav prejmejo vprašanja ter priporočila. Delovanje tega mehanizma, s katerim so države prvič pristale na to, da mednarodna skupnost ocenjuje položaj človekovih pravic v vsaki izmed njih, polno podpiramo in aktivno sodeluje v pregledu prav vseh držav. Slovenija je bila do sedaj pregledana že dvakrat (2010 in 2014), naslednji pregled pa je predviden v letu 2019. Ne glede na to pa smo pa že v letošnjem letu pripravili prostovoljno vmesno poročilo o izvajanju prejetih priporočil iz zadnjega pregleda, kar samo še dodatno potrjuje našo pripravljenost za odprt dialog in celovito sodelovanje z mednarodno skupnostjo za krepitev človekovih pravic v Sloveniji.

 

Slovenija je bila prvič članica Sveta OZN za človekove pravice med letoma 2007 in 2010, ko mu je v zadnjem letu tega članstva tudi podpredsedovala. V začetku leta 2016 pa smo nastopili svoj drugi mandat, ki bo trajal do konca leta 2018. Pri svojem delovanju sledimo svojim nacionalnim vsebinskim prioritetam, naše osnovno vodilo pa je krepitev mednarodnega okolja, ki bo pripomoglo k varnosti, univerzalnemu trajnostnemu razvoju, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic.

 

V tokratnem mandatu smo se odločili, da želimo svoje delovanje nadgraditi, zato je Slovenija že januarja 2016 najavila interes za mesto predsednika Sveta OZN za človekove pravice, s čemer je podkrepila svoje aktivno in v mednarodni skupnosti pripoznano delovanje na tem področju.  V začetku lanskega decembra je bil stalni predstavnik Republike Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi veleposlanik Vojislav Šuc formalno izvoljen za predsednika Sveta. Enoletni mandat je nastopil 1. januarja 2018, fokus njegovega delovanja pa bo povečanje učinkovitosti dela Sveta, krepitev ugleda in vidnosti ter sodelovanja z drugimi entitetami v sistemu OZN in izboljšanje konstruktivnega vzdušja, dialoga in zaupanja v delo Sveta.

 

Začetek predsedovanja sovpada tudi s pričetkom kampanje OZN ob 70. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Deklaracija, ki je danes prav tako aktualna kot ob sprejemu leta 1948, predstavlja prvi večji dosežek obstoječega mednarodnopravnega okvirja človekovih pravic. Njena visoka obletnica ponuja priložnost za vnovično potrditev v njej zajetih univerzalnih načel in standardov na področju človekovih pravic, ki so v kontekstu spreminjajočih se razmer v svetu marsikdaj in marsikje pod vprašajem. Tudi s slednjim v mislih bo slovenska zunanja politika še naprej stremela k načelnemu in doslednemu delovanju za uveljavljanje in krepitev zaščite človekovih pravic za vse. Hkrati si bo tudi v bodoče prizadevala za oblikovanje čim širšega mednarodnega soglasja za zaščito in nadaljnji razvoj norm in standardov človekovih pravic ter njihovo uveljavljanje v praksi.

 

Ob zaključku velja poudariti dvoje. V mednarodni skupnosti lahko kot zagovornice in promotorke človekovih pravic legitimno in slišno nastopajo le države, ki v svojih notranjih ureditvah sledijo najvišjim standardom demokratičnosti, vladavine prava ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Obenem drži, da nobena država na svetu nima popolne ureditve na področju človekovih pravic, vedno obstaja prostor za izboljšave, spremembe, posodobitve. Demokratične države se tega zavedajo in na tem področju se delo praktično nikoli ne konča. Tudi zato je nadvse pomembno, da si Slovenija kontinuirano prizadeva spoštovati svoje obveze, da sprejema dobronamerna priporočila v različnih mehanizmih pregledovanja in da v celoti priznava in izvaja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je namreč vedno mogoč korak naprej.