Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Udeležba ministra Erjavca na četrti razpravi cikla "Slovenija za uspešno Evropo prihodnosti"

Ljubljana, 21. februar 2017 - Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je danes v Cankarjevem domu v Ljubljani z uvodnim nagovorom odprl že četrto razpravo v ciklu "Slovenija za uspešno Evropo prihodnosti". Tokrat je bila osrednja tema posvečena migracijam, na okrogli mizi so sodelovali dr. Marina Lukšič-Hacin, strokovnjakinja za migracijske študije, dr. Klemen Grošelj, obrambni in geopolitični analitik, mag. Anton Travner, strokovnjak za zaščito zunanje meje, Mojca Širok, novinarka s področja zunanje politike  in dr. Boštjan Udovič, strokovnjak za mednarodne odnose.

 

Minister Erjavec je v nagovoru uvodoma izpostavil, da se EU sooča tako z notranjimi kot z zunanjimi izzivi. Na prihodnost EU bodo v okviru notranjih razmer poleg Brexit-a pomembno vplivale tudi prihajajoče volitve v pomembnih državah članicah (Franciji, Nemčiji, Italiji). Po drugi strani pa bodo tudi zunanje okoliščine imele pomemben vpliv na prihodnost EU. Odgovor na izzive migracij je tako možno najti le v povezavi notranjih ukrepov z ukrepi na področju zunanjih odnosov in z vključevanjem vprašanja migracij v ostale politike Unije, kot sta razvojna in humanitarna.

 

Minister je v nadaljevanju poudaril, da migracije niso nov pojav, soočeni smo z bolj intenzivno obliko zgodovinsko prisotnega pojava. Gre za kompleksne izzive, ki jih lahko premagamo le s pomočjo solidarnosti. Kot zgleden primer je minister izpostavil pomoč slovenske ladje Triglav, s katero je v bližini libijske obale Slovenija priskočila na pomoč pri reševanju migracijske krize.

 

Minister je dodatno izpostavil, da se k reševanju krize še ne pristopa z evropsko zavestjo, temveč vse preveč temelji na regionalnem soočanju z izzivi. To nakazuje tudi na to, da EU še nima celovito izdelane politike na področju migracij, potrebno je sprejeti ustrezne ukrepe, ki pa ne smejo biti le kratkoročni. Nadzor nad plovili v Sredozemskem morju v okviru operacije Sophia je ukrep, ki prispeva k reševanju življenj, vendar je kratkoročen. Za učinkovito reševanje krize se je potrebno osredotočiti na iskanje dolgoročnih ukrepov in naslavljanju vzrokov migracij. V okviru tega je potrebno zagnati več projektov tako za mlade kot stare. EU je zgledna pri humanitarni in finančni pomoči, vendar bi morala postati bolj resen akter pri reševanju kriz, je še poudaril zunanji minister.

 

Minister je opozoril, da je potrebno biti pri obravnavi migracij v okviru varnostnega vprašanja posebej previden, prav zaradi nevarnosti nacionalizmov in spodbujanja radikalnih pojavov. Minister je predal besedo udeležencem z zaključno mislijo, da obstajajo na temo migracij in glede ravnotežja med varnostjo evropskih državljanov in pravicami migrantov številni pogledi ter da so dialog in odprte razprave toliko bolj pomembne.

 

Dr. Marina Lukšič-Hacin je dejala, da je v razpravi o migracijah potrebno izpostaviti predvsem tri ključne ugotovitve, kot prvo demografsko nujo Evrope, kot drugo, da je pri naslavljanju migracij in v vsakodnevnem diskurzu potrebno zrcalno razmišljati o migrantih in sicer, da je potrebno uporabiti enake načela za domače izseljence kot za tuje priseljence ter kot tretjo ugotovitev, da pod krinko kulturalizacije ne smemo obravnavati migracij, kajti bolj kot kulturne razlike so socialne razlike tiste, ki prispevajo k nerazumevanju. Vloga vojska pa mora biti predvsem humanitarna, meni dr. Lukšič – Hacin.

 

Dr. Klemen Grošelj je poudaril medsebojno povezanost kriz, ki jih je potrebno reševati skupaj in sočasno. Mednarodni položaj EU bo vse bolj odvisen tudi od odzivov na  ameriško in rusko politiko  ter ostalih globalnih geopolitičnih silnic. Na njen položaj pa bodo pomembno vplivala notranja razmerja med državami članicami in način sodelovanja, naslednje volitve pa bodo tako pomemben pokazatelj, če gre EU v smeri več hitrosti in delitve na jedro in periferijo.

 

Mag. Anton Travner je spregovoril o nevarnih političnih spremembam, ki se dogajajo v Evropi z izgovorom, da so migranti varnostni problem ob tem pa še pojasnil, da so migrantski tok predvsem izkoristile kriminalne združbe ob balkanski migrantski poti, ki so zaslužile po ocenah Europola do pet milijard evrov. Predvsem se je potrebno osredotočiti na iskanje dolgoročnih rešitev na iregularne migracije in bolj odpreti zakonito priseljevanje ter preprečiti zlorabe azilnega sistema predvsem v korist teh, ki so najbolj upravičeni do zaščite.

 

Dr. Udovič je poudaril, da se dinamika migracij spreminja. Z zaprtjem zahodnobalkanske migrantske poti je osrednje sredozemska pot postala glavna točka vstopa v EU. Mojca Širok je ob tem izpostavila, da migrantski tok iz severnoafriških držav v Italijo obstaja že dve desetletji in je tako sistemski, medtem ko pa je balkanska migrantska pot anomalija v sistemu, do katere je prišlo zaradi specifičnih geopolitičnih okoliščin in predvsem vojne v Siriji.

 

Migracije tako niso izjemen pojav in jih je potrebno reševati sistematično, hkrati pa je potrebno izpostavljati pozitivne plati migracij in prispevka migrantov h kulturnemu in gospodarskemu razvoju EU.