Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

20. posvet slovenske diplomacije

Brdo pri Kranju, 4. januar 2016 – Na Brdu pri Kranju je danes potekal prvi dan letnega rednega posveta slovenske diplomacije. Letošnji jubilejni 20. posvet je posvečen aktualnim vprašanjem kot so migracije, varnost, prednostne naloge Slovenije v okviru globalne strategije EU in internacionalizacija slovenskega gospodarstva. Razprava poteka tudi na temo kulture, izobraževanja ter Slovencev v zamejstvu in po svetu ter podpori, ki jo lahko diplomacija nudi na tem področju.

 

Danes sta vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov uvodoma nagovorila minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in predsednik Vlade dr. Miro Cerar, jutri in v sredo pa bosta osrednja gosta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez.

 

Minister Erjavec je v svojem nagovoru uvodoma poudaril globalni kontekst vsebin letošnjega posveta, ki aktualno zaznamujejo aktivnosti slovenske diplomacije. V minulem letu smo bili namreč priča številnim dogodkom in procesom, ki so v marsičem spremenili politični, varnostni in geostrateški položaj v regiji, Evropi in v svetovnem merilu.

 

Iz finančne in gospodarske krize, o kateri smo govorili v preteklih letih, smo na žalost prešli v varnostno krizo, je poudaril minister Erjavec. Mednarodni odnosi že dolgo niso bili tako zapleteni. Pojavljajo se nove grožnje, zlasti s strani ne-državnih akterjev. Teroristični napadi v osrčju Evrope so nam pokazali, da naša varnost ni sama po sebi umevna.

 

Čedalje bolj varnostno nestabilen spet postaja Afganistan. Številne krize – od Sirije, Ukrajine do Bližnjega Vzhoda – ostajajo brez politične rešitve in so vir novih nestabilnosti. Ponovno se poslabšujejo razmere in odnosi v Afriki, kar zagotovo predstavlja vir novih varnostnih, begunskih in migracijskih pritiskov, tudi položaj na Zahodnem Balkanu ni saniran do te mere, da bi lahko govorili o trdni regionalni stabilnosti, je opozoril minister Erjavec.

 

V nadaljevanju je izpostavil, da so minulo leto, poleg omenjenih izzivov, hkrati zaznamovali tudi drugi pomembni in pozitivni mednarodni dogodki, med katerimi je omenil dogovor o iranskem jedrskem programu, sprejetje globalne razvojne agende do l. 2030 ter novembra sprejeti Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Vsi trije dogovori dokazujejo, da se s pravo politično voljo ter resno odgovornostjo vseh akterjev vedno da najti pozitivne in za vse strani sprejemljive rešitve tudi na področjih, ki so dlje časa veljala za izredno težavna.

 

Slovenija letos praznuje 25. obletnico samostojnosti in pri tem je pomembno, da še naprej resno prevzema svoj del odgovornosti za mednarodni mir, varnost in stabilnost ter se kot odgovorna članica evro-atlantskih povezav in mednarodne skupnosti nasploh, odziva na spremenjeno varnostno okolje in nove izzive, obenem pa vedno išče poti za dialog, za drugačne rešitve in za pozitivne premike," je poudaril minister Erjavec.

 

Ob tem, ko so se z gospodarskim okrevanjem stabilizirale ekonomske in finančne razmere, se je Evropa soočala z nekaterimi najbolj zahtevnimi izzivi v zadnjih letih.  Iz dneva v dan naraščajoči pritisk beguncev in migrantov na evropske meje je razgalil ne povsem trdna načela enotnosti in solidarnosti ter obenem ogrozil obstoj schengenskega prostora. Migrantska kriza predstavlja enega največjih izzivov tudi za Slovenijo, pri čemer je dejstvo, da se naša država dobro sooča z njo in je v zvezi s tem  deležna tudi pohvale evropskih partneric.

 

"Kljub posledicam gospodarske in finančne krize ter vse večji grožnji terorističnih napadov, pa EU ostaja garant stabilnosti in varnosti in Slovenija ostaja zavezana oblikovanju skupnih politik EU in  skupnemu pristopu reševanja izzivov," je še poudaril minister Erjavec.

 

V nadaljevanju je minister izpostavil medsosedske odnose, ki so ena izmed ključnih nalog vsake diplomacije in ocenil, da Slovenija z vsemi sosedami dobro sodeluje. Z njimi vodi aktiven in reden politični dialog. Gospodarsko sodelovanje kot tudi sodelovanje na drugih področjih, se krepi.

 

"Pri dogodkih, s katerimi smo se soočili v minulem letu, sicer ne moremo mimo zapleta z arbitražo. Ob tem bi želel poudariti kako pomembno je sodelovanje v dobri veri med sosednjima državama v regiji, ki jo še vedno bremenijo vprašanja iz preteklosti. Slovenija je takoj sprejela ukrepe, s katerimi je ponovno potrdila, da si prizadeva za kredibilen in verodostojen arbitražni postopek, ki mora pripeljati do rešitve mejnega spora", je še poudaril minister Erjavec.

 

V strateškem interesu Slovenije ostajata tudi stabilnost in razvoj Zahodnega Balkana, kjer naša država še naprej igra pomembno vlogo aktivne podpornice približevanja držav regije evro-atlantskim povezavam. Kot enega ključnih elementov v dvostranskih odnosih z državami Zahodnega Balkana, pa je minister Erjavec izpostavil tudi pomen reševanja nasledstvenih vprašanj po nekdanji skupni državi.

 

Slovenija si še naprej želi tudi tesnejšega povezovanja s Srednjo Evropo, je vse bolj dejavna v okviru makro-regionalnih strategij EU ter krepi svoja vzpostavljena strateška partnerstva.

 

V l. 2015 je bilo za Slovenijo zelo pozitivno tudi  naše prepoznavno delo v mulitilateralnih krogih, ki je bilo nagrajeno z dvema uspešnima kandidaturama Slovenije. Za triletno obdobje smo postali članica Sveta OZN za človekove pravice ter Izvršnega odbora UNESCO. Spomladi 2016 bo Slovenija prevzela tudi enoletno predsedovanje Mreži za človekovo varnost, podobno pomembno vlogo bo od septembra letos Slovenija igrala tudi v okviru Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA, kjer bo članica Sveta guvernerjev IAEA. Pri tem računamo na odlično sodelovanje kolegov z urada za jedrsko varnost ter ministrstva za okolje in prostor.

 

"Poglavja o mednarodnih organizacijah seveda ne moremo obravnavati brez ustreznega poudarka na kandidaturi nekdanjega predsednika republike dr. Danila Türka za položaj generalnega sekretarja OZN. Gre za kandidaturo, ki že sama po sebi utrjuje ugled Slovenije v mednarodnih skupnosti, njen končni uspeh pa bi pomenil veliko priznanje kandidatu, državi ter njeni diplomaciji," je izpostavil minister.

 

Prav tako pričakujemo, da bomo na področju domačega zavedanja o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja poželi tudi pozitivne učinke bogatega programa aktivnosti, ki so bile v koordinaciji našega ministrstva izvedene v okviru Evropskega leta za razvoj.

 

Mednarodno razvojno sodelovanje je eden od ključnih instrumentov za preprečevanje in naslavljanje vzrokov kriz ter instrument izvajanja slovenske zunanje politike, ki mu bo v prihodnje potrebno posvetiti še več pozornosti.

 

V ospredju naših prizadevanj še naprej ostaja gospodarska diplomacija, katere inštrumente in poudarke aktivnosti prilagajamo dinamičnemu mednarodnemu okolju in gospodarskim izzivom. Nedvomno pa je skrb za zaščito in promocijo interesov naših gospodarskih subjektov horizontalen projekt, ki zahteva in vključuje aktiven angažma vseh pristojnih resorjev in institucij.

 

Minister Erjavec je tudi poudaril pomen konzularnega poslovanja, ki je pomembno ogledalo MZZ in države. Kot je dejal, to delo ni lahko, zato je toliko bolj razveseljujoče, da ostajamo odzivni in da v okviru danih pravil težimo k iskanju učinkovitih, boljiših in bolj praktičnih rešitev, ki so v pomoč slovenskim državljanom v stiski, kot tudi naših tujih partnerjev, zlasti gospodarskih.

 

Pomembno orodje slovenske diplomacije je tudi Strateški forum Bled, v letu 2015 je izjemno uspešno potekal jubilejni deseti forum, ki se je v preteklih letih uveljavil, kot eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v srednji in jugovzhodni Evropi.

 

S temi in drugimi aktivnostmi javne diplomacije, želimo nadaljevati tudi v prihodnje, posebej aktivno želimo v tem letu obeležiti tudi 25. obletnico slovenske samostojnosti in jo izkoristiti za nadaljnjo krepitev prepoznavnosti in uveljavljanja Slovenije in njenih značilnosti ter aktivnosti v tujini.

 

Minister je še ocenil, da nam bo pri vseh naštetih izzivih, nalogah in ciljih v dragoceno pomoč dejstvo, da smo lani po več kot 15 letih dobili dva prenovljena temeljna strateška dokumenta slovenske zunanje politike – Deklaracijo, ki jo je julija sprejel Državni zbor, ter sam strateški dokument, ki ga je potrdila vlada.

 

Izvajanje aktivnosti bomo skladno z obema dokumentoma opredelili v izvedbenem načrtu, ki bo kot interni dokument ministrstva namenjen usmerjanju našega rednega dela. Tej temi je bil tudi namenjen del današnje popoldanske razprave.

 

Predsednik Vlade dr. Cerar je v svojem govoru poudaril, da bo dogajanje v novem letu še naprej narekovala migracijska kriza. Izpostavil je, da bi prevelik in predvsem nenadzorovan tok migrantov lahko vodil v dezintegracijo EU, zato je reševanje tega vprašanja povezano s samim obstojem EU. Dodal je, da je EU sicer naredila določen napredek na tem področju, predvsem z akcijskim načrtom s Turčijo in z načrti za vzpostavitev nove evropske mejne in obalne straže. Kot prednostno nalogo je izpostavil ohranitev schengenskega prostora in Slovenije v njem, pri čemer bo zelo pomembno tudi dobro sodelovanje s Hrvaško.


Glede arbitražnega sporazuma je izrazil zaupanje, da bo sodišče svoje delo nadaljevalo objektivno in nepristransko ter izdalo razsodbo, zavezujočo za obe strani, kar bo omogočilo začetek novega, boljšega poglavja v odnosih med Slovenijo in Hrvaško.


Dr. Cerar se je v govoru dotaknil še trajnostnega razvoja in sprejema razvojne agende Združenih narodov do leta 2030 ter podnebnega sporazuma iz Pariza. Izpostavil je tudi vojno v Siriji, ukrajinsko krizo ter nestabilnost situacije na Zahodnem Balkanu, pri čemer se je zavzel za pospešitev vključevanja regije v evroatlantske integracije.

 

Ob koncu je predsednik vlade poudaril, da je letošnja 25. obletnica samostojnosti Slovenije pomemben jubilej tudi za slovensko diplomacijo, ki je eden ključnih atributov države. Ocenil je, da si mora naša diplomacija še naprej prizadevati za čim višjo kakovost in profesionalnost, saj je tudi diplomacija strateškega pomena za državo.