Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Skupna izjava ob uradnem obisku Predsednika Republike Azerbajdžan, N.E. dr. Ilhama Alijeva v Republiki Sloveniji, 28. in 29. avgusta 2006

Vlada RS je 28. avgusta 2006 na svoji 145. dopisni seji sprejela naslednjo Skupno izjavo ob uradnem obisku Predsednika Republike Azerbajdžan, N.E. dr. Ilhama Alijeva v Republiki Sloveniji, 28. in 29. avgusta 2006:


Uradni obisk predsednika Republike Azerbajdžan v Republiki Sloveniji je bil namenjen razširitvi političnih, ekonomskih, kulturnih in humanitarnih odnosov med državama.

 

Obe strani sta prepoznali pomembnost nadaljnjega razvoja političnega dialoga na najvišjih političnih nivojih in nujnost okrepljenega sodelovanja med zakonodajnimi in izvršilnimi vejami oblasti, kakor tudi razvijanja pravne osnove za dvig odnosov med državama na višjo raven ter utrdili pripravljenost za celovit razvoj medsebojnih odnosov na vseh področjih skupnega interesa.

 

Strani sta izpostavili svojo pripravljenost za nadaljevanje razvijanja sodelovanja na osnovi pravne države, človekovih pravic in tržne ekonomije in pozdravili dosežke Azerbajdžana pri implementaciji reformnih procesov, še posebej na področjih demokratizacije, tržnega gospodarstva in krepitvi civilne družbe.

 

Strani sta se strinjali, da se lahko odnosi med Slovenijo in Azerbajdžanom na vseh področjih sodelovanja dodatno okrepijo. Pri tem sta posebej izpostavili razvoj sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine, turizma, komunikacij, zdravstva, znanosti, šolstva, kulture, okolja in humanitarnih zadev. Slovenija in Azerbajdžan bosta nadaljevali z razvojem ugodnih pogojev za gospodarsko sodelovanje.

 

Obe strani sta se strinjali, da se lahko sodelovanje okrepi na praktični ravni, pri čemer sta pozdravili idejo vzpostavitve azerbajdžansko - slovenske gospodarske komisije. Slovenska stran je poudarila pomembnost ekonomskih reform v Azerbajdžanu in pozdravila azerbajdžanski napredek pri njihovem uresničevanju.

 

Strani sta upoštevaje slovensko podporo vključitvi Azerbajdžana v Evropsko sosedsko politiko izpostavili pozitiven vpliv, ki ga ima le-ta na približevanje Azerbajdžana evropskim strukturam. Pozdravili sta tudi čimprejšnji zaključek Akcijskih načrtov EU z vsemi tremi državami južnega Kavkaza. Evropska sosedska politika postavlja ambiciozne cilje, osnovane na vzajemnih obvezah Evropske Unije in njenih članic ter Azerbajdžana do skupnih vrednot, vključujoč spoštovanje in podporo suverenosti, teritorialni integriteti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, v skladu z mednarodnimi in evropskimi normami in načeli ter podporo učinkoviti implementaciji političnih, ekonomskih in institucionalnih reform.

 

Slovenija in Azerbajdžan bosta nadaljevala s krepitvijo odnosov med državama s ciljem ustvarjanja ugodnih priložnosti za poglobljene konzultacije o zadevah povezanih s širitvijo azerbajdžanskih odnosov z EU in NATO. Azerbajdžan je v tem smislu pozdravil ponudbo Slovenije, članice EU in NATO, za prenos izkušenj, pridobljenih v procesih integracije v evropske in evro-atlantske strukture.

 

Obe strani sta, v luči dobrega sodelovanja med državama v času slovenskega predsedovanja OVSE leta 2005 in slovenskih priprav na predsedovanje Evropski Uniji 2008, posebno pozornost posvetili nadaljnji krepitvi medsebojnega sodelovanja in skupnih aktivnosti za zagotavljanje mednarodnega miru in stabilnosti na regionalni, evropski in globalni ravni.

 

V zvezi s prizadevanji v okviru OVSE in aktivnostmi skupine Minsk za mirno rešitev armensko-azerbajdžanskega konflikta glede Gorskega Karabaha, sta obe strani poudarili pomembnost sprejemanja konkretnejših in odločnejših korakov v tej smeri.

 

Strani sta poudarili rastočo pomembnost evropske energetske varnosti in izrazili podporo diverzifikaciji evropskih energetskih dobavnih poti in razvoju energetskih transportnih projektov, ki bodo povezali vire Kaspijskega morja z evropskimi energetskimi omrežji. Obe strani sta poudarili pomembnost odprtja in zagona naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan, kakor tudi implementacije projektov izgradnje plinovoda Baku-Tbilisi-Erzurum in železniške povezave Baku-Tbilisi-Akhalkalaki-Kars.

 

Obe strani sta soglašali o pomembnosti dialoga med religijami in civilizacijami ter izrazili mnenje, da se morajo odnosi in razumevanje med krščanstvom, islamom in ostalimi kulturami ter civilizacijami razširiti z namenom ustvarjanja pogojev za doseganje harmonije miru, svobode, prava in pravičnosti.