Skoči na vsebino

ORGANIZACIJA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)

 

 

 

Osnovni podatki

 

•    OECD združuje 34 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikujejo svetovne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Skupina držav OECD z manj kot 1/5 svetovnega prebivalstva ustvari skoraj 3/5 svetovnega BDP.
•   OECD je nastala leta 1961 iz svoje predhodnice Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC), ki je bila ustanovljena že leta 1948 za izvajanje Marshallovega načrta za povojno obnovo Evrope. Namen organizacije je širjenje politik, ki omogočajo največjo mogočo gospodarsko rast, zaposlenost in naraščajoč življenjski standard v državah članicah. Organizacija si prizadeva tudi za trajnostni razvoj ("zeleno rast") gospodarstev v državah nečlanicah in za pospeševanje svetovne trgovine.
•    Generalni sekretar OECD je od junija 2006 Ángel Gurría.
•    Redni proračun za leto 2012 znaša 330,6 milijona evrov in se financira iz prispevkov članic.
•    Zadnje širitve: leta 1996 – Južna Koreja, Poljska, Madžarska in Češka; leta 2000 – Slovaška; leta 2010 – Čile, Estonija, Izrael, Slovenija. Kandidatka za polnopravno članstvo je Rusija.

 


Poslanstvo OECD

 

Glavne naloge so:

- oblikovanje svetovnih standardov in načel v gospodarskih in razvojnih politikah,
- širjenje politik za višjo gospodarsko rast, zaposlenost, naraščajoč življenjski standard in razvoj gospodarstev v državah nečlanicah,
- pospeševanje svetovne trgovine,
- raziskovalno delo na področjih gospodarskega in socialnega razvoja, okolja, znanosti in tehnologije, financ, davkov, svetovne trgovine, javne uprave …,
- statistika, analitika,
- publicistika (okoli 250 izdaj letno).

 

 

Delovanje OECD

 

•    Svet OECD je najvišje, odločujoče telo OECD. Sestavlja ga 34 predstavnikov držav članic OECD in predstavnik Evropske komisije. Odločitve sprejema s soglasjem vseh članic. Enkrat letno se sestane tudi na ministrski ravni, ko odloča o ključnih zadevah in prednostnih nalogah OECD. Letošnji Svet OECD na ministrski ravni je potekal 23. in 24. maja 2012 v Parizu.

•    Odbori in delovna telesa OECD, ki jih je skupaj več kot 200, so vsebinski nosilci posameznih področij, kot so okolje, kemikalije, zaposlovanje, obdavčenje, investicije, izobraževanje, znanost, finančni trgi in drugi. V odborih in delovnih telesih predstavniki držav članic (v nekaterih odborih lahko tudi nečlanic) na strokovni ravni izmenjavajo zamisli, izkušnje, se med seboj primerjajo, pregledujejo in ocenjujejo napredek na posameznih področjih in v posameznih državah. Sestajajo se nekajkrat letno.
•     Na operativni ravni delo OECD vodi Sekretariat s sedežem v Parizu. Glavna naloga Sekretariata je usklajevanje dela odborov, za katere so odgovorni posamezni direktorati. Najpomembnejši med njimi je Direktorat za finance in podjetništvo (Directorate for Financial and Entarprise Affairs – DAF), ki je nosilec petih ključnih odborov OECD – Odbora za investicije, Odbora za finančne trge, Odbora za zavarovanje in zasebne pokojnine, Odbora za konkurenco, Odbora za upravljane gospodarskih družb – ter Delovne skupine za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah. Poleg tega so med večjimi še Direktorat za znanost tehnologijo in industrijo, Direktorat za zaposlovanje, delo in socialne zadeve, Direktorat za izobraževanje, Direktorat za okolje, Direktorat za statistiko, Direktorat za trgovino in kmetijsko politiko, Direktorat za javno upravo in teritorialni razvoj, Center za davčno politiko in upravo ter Ekonomski oddelek.

 


Prostovoljni programi OECD


•    V okviru OECD delujejo tudi prostovoljni programi OECD, ki se ne financirajo iz redne članarine OECD (part II programmes). To so: Mednarodna agencija za energijo – IEA, Agencija za jedrsko energijo – NEA, Odbor za razvojno pomoč – DAC, sheme na področju kmetijstva, Center za izobraževanje, raziskave in inovacije – CERI in drugi.

 

 

Oblike udeležbe v telesih OECD za države, ki še niso polnopravne članice

•    Ad hoc udeleženka: predstavnik države sodeluje priložnostno na enem ali več srečanjih. Pričakuje se, da sodeluje v razpravi; udeležba pa nima finančnih posledic.
•    Opazovalka: predstavnik države redno sodeluje na srečanjih. Pričakuje se, da dejavno sodeluje tudi pri delu delovnega telesa in izmenjava informacije. Navadno povabilo velja za dve leti, za čas mandata odbora ali trajanja določenega programa. Ta oblika članstva se lahko podaljšuje prav tako za dve leti. Član opazovalec plačuje članarino za organizacijske stroške.
•    Polnopravna udeleženka: navadno je to država nečlanica, ki izpolnjujejo posamezne pogoje na ustreznih področjih OECD. Država nečlanica se lahko pridruži posameznemu odboru kot polnopravna udeleženka ter ima pri tem povsem enake obveznosti in pravice kot polnopravne članice OECD, tudi finančne. Edina razlika je, da nima predstavnika v Svetu OECD, v katerem so le polnopravne članice OECD, na njem pa se odloča o institucionalnih vprašanjih.

 

 

Pogoji in merila za članstvo v OECD


Temeljni pogoj za povabilo je izpolnjevanje treh glavnih meril: 

- odprto gospodarstvo,

- demokratični pluralizem in
- spoštovanje človekovih pravic.
Glavna merila za članstvo, ki so opredeljena v Strategiji za širitev in odprtost OECD, določajo, da mora biti država enako misleča (like-minded), pomemben igralec (significant player), omogočati vzajemne koristi (mutual benefit) in imeti globalni pomen (global significance).


Koristi od članstva v OECD


•    Sprejetje visokih standardov na področju mednarodnega poslovanja podjetij, finančnih transakcij, upravljanja podjetij, preprečevanja podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah, kakovosti javne uprave, sociale, okolja in na nekaterih posebnih področjih, kot na primer jedrska varnost, kemijska varnost, medmrežje ... Standardi OECD so lahko zahtevnejši od standardov EU, saj vključujejo merila najrazvitejših svetovnih držav, kot so ZDA, Kanada in Japonska.
•    Izmenjava izkušenj in dobrih praks med državami in vladami, še posebej pri pripravi in izvedbi strukturnih reform. Sodelovanje z drugimi članicami OECD je za Slovenijo možnost in priložnost, da se primerja, uči in izmenjava izkušnje z najrazvitejšimi državami na svetu. Članstvo omogoča:

    - neposredne primerjave izkušenj pri vodenju politik,

    - iskanje rešitev za skupne izzive,
    - prepoznavanje in izmenjavo dobrih praks,

    - lažjo koordinacijo domačih in mednarodnih politik.

•   Boljše možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje, na političnem področju pa spodbude in zgledi za reformne procese. Članstvo v OECD ni le pomemben zunanjepolitični cilj, prinaša tudi realne koristi za gospodarstvo.

•  Vključitev v statistične in podatkovne zbirke OECD bo omogočila številne mednarodne primerjave in umestitve.

•   Z vključitvijo v priznano analitsko gradivo, kot je na primer OECD Employment Outlook, Health at a Glance, Pensions at a Glance, Innovation Scoreboard, Taxing Wages, Going for Growth in ne nazadnje ugledni OECD Economic Outlook, se bosta povečala ugled Slovenije in zaupanje širše mednarodne skupnosti vanjo.

 

 

Zaposlitvene priložnosti v OECD

 

S članstvom Slovenije v OECD je slovenskim državljankam in državljanom omogočena tudi možnost zaposlitve v tej organizaciji.

 

Kakšne oblike zaposlitve ponuja OECD?

Bodisi v okviru programa za mlade (več ...) ali številna  druga prosta  mesta za posamezna strokovna področja (več ...).

 

Kako poteka izbor?

Najprej se na spletu izpolni življenjepis, ki zajema delovne izkušnje, izobraževanje, želeno delovno področje ipd. Nato sledita izpolnitev vprašalnika ter razgovor, ki poteka bodisi v Parizu ali pa tudi neposredno na spletu. Več ...

 

Kaj omogoča zaposlitev v OECD?

OECD je dinamično in multikulturno delovno okolje, v katerem se dnevno oblikujejo politike za boljše življenje. Organizacija zagotavlja tudi izvrstne delovne pogoje v okviru mednarodnih timov vrhunskih strokovnjakov. Več ...

 

Kje so objavljena razpisana delovna mesta?

Razpisana prosta delovna mesta se redno objavljajo na naslovu: https://oecd.taleo.net/careersection/ext/joblist.ftl?lang=en

 

 

Države članice OECD so:


Avstralija, Avstrija, Belgija, Češka, Čile, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Izrael, Japonska, Kanada, Koreja, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. Kandidatke za polnopravno članstvo Ruska federacija, Latvija in Kolumbija.

 

 

Glej tudi:

 

Pristopni proces

 

Delovanje Slovenije kot članice OECD