Skoči na vsebino

PREGLED SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA ODBORU MINISTROV SVETA EVROPE

english

 

 

 

 

Slovenija je predsedovanje Odboru ministrov prevzela 12. maja na 119. ministrskem zasedanju v Madridu, sklenila pa ga je 18. novembra. Zlasti je ponosna na svoje dosežke pri krepitvi dialoga med Odborom ministrov in Parlamentarno skupščino, kar je privedlo do izvolitve novega generalnega sekretarja 29. septembra.


Program in prednostne naloge predsedovanja temeljijo na zavezah Tretjega vrha Sveta Evrope v Varšavi leta 2005, in sicer:

  1. spodbujanje skupnih vrednot Sveta Evrope;

  2. krepitev varnosti evropskih državljanov;

  3. oblikovanje ljudem bolj prijazne in vključujoče Evrope;

  4. spodbujanje sodelovanja z drugimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami in institucijami.

Slovensko predsedstvo si je prizadevalo za aktivno politiko dialoga s Parlamentarno skupščino. Predsedujoči Odboru ministrov, slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, in predsednik Parlamentarne skupščine Lluis Maria de Puig, sta se 14. septembra dogovorila o predlaganem svežnju ukrepov za okrepitev dialoga in sodelovanja med statutarnima organoma Sveta Evrope. Dogovor med birojem Odbora ministrov in Predsedniškim odborom Parlamentarne skupščine je bil dosežen po petih neformalnih sestankih od junija dalje ter zajema med drugim pregled prihodnjih volilnih postopkov in takojšnje ukrepe za izboljšanje dialoga in sodelovanja na splošno. Poleg tega vsebuje predlog, da naj generalni sekretar do oktobra 2010 poroča še o drugih predlaganih ukrepih za poglobitev sodelovanja. Predsedujoči Odboru ministrov in predsednik Parlamentarne skupščine se bosta tudi v prihodnje redno sestajala in spremljala napredek na tem področju.


Predloge za poglobljeni dialog in sodelovanje med Parlamentarno skupščino in Odborom ministrov je slednji potrdil 7. oktobra, Parlamentarna skupščina pa na svojem jesenskem zasedanju 28. septembra.


Ministrski namestniki so se 19. oktobra dogovorili o ustanovitvi ad hoc delovne skupine, ki bo pregledala poslovnik v zvezi s prihodnjimi volitvami generalnega sekretarja. Delovna skupina mora osnutek poročila v skladu s predlogi za poglobljeni dialog med Odborom ministrov in Parlamentarno skupščino pripraviti najpozneje do junija 2010.


Med švicarskim predsedovanjem bosta nadaljevanje poglobljenega dialoga in pregled pravilnika za volitve generalnega sekretarja zelo pomembna.

 

1. Spodbujanje skupnih vrednot Sveta Evrope

 

1.1 Spodbujanje nadaljnje reforme Evropskega sodišča za človekove pravice


Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je bilo nadaljevanje reforme Evropskega sodišča za človekove pravice.


Prva prednostna naloga Slovenije je bila uveljavitev Protokola št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki predvideva nekatere reformne ukrepe, vendar ga Ruska federacija še ni ratificirala. Slovensko predsedstvo je pozdravilo izjavo ruske Državne dume z dne 23. septembra, po kateri naj bi ta ponovno obravnavala vprašanje ratifikacije Protokola št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, kar bi omogočilo njegovo uveljavitev. V izjavi Državna duma prosi za pojasnila v zvezi s tem. Predsedujoča ministrskim namestnikom je 5. novembra tajnika sodišča pisno obvestila o pismu stalnega predstavnika Ruske federacije pri Svetu Evrope z dne 2. novembra, v katerem je tajnika prosil za ustrezna pojasnila in pripombe glede praktične uporabe nekaterih določb Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot bo spremenjena s Protokolom št. 14, ko bo ta začel veljati. Tajnik sodišča je obrazložitev poslal 6. novembra.


Do uveljavitve Protokola št. 14 in po odločitvi za povečanje učinkovitosti sodišča na 119. ministrskem zasedanju 12. maja v Madridu si je slovensko predsedstvo prizadevalo za podpise in ratifikacijo protokola št. 14 bis h konvenciji ter izjave o začasni uporabi nekaterih določb Protokola št. 14 v skladu z madridskim dogovorom. Takoj po sprejetju je Slovenija poudarila pomen dveh novih pravnih instrumentov, ki pomenita velik napredek v reformnem procesu in sta utrla pot naprej (1).
 

Na svojem prvem zasedanju po poletnih počitnicah je Odbor ministrov, kot že v Madridu, vnovič pohvalil namen Švice, da v okviru svojega predsedovanja Odboru ministrov gosti konferenco na visoki ravni o prihodnosti Evropskega sodišča za človekove pravice (Interlaken, 18.–19. februar 2010). Z zadovoljstvom se je seznanil z Memorandumom predsednika sodišča glede organizacije konference in pozval Usmerjevalni odbor za človekove pravice, da do konca novembra predloži mnenje o zadevah, ki bi jih konferenca obravnavala. Odbor je slovensko predsedstvo pozval, naj razpošlje sklepe okrogle mize, ki je potekala na Bledu 21. in 22. septembra kot priprava na konferenco v Interlaknu.


Okrogla miza »Načini varstva pravice do sojenja v razumnem roku – izkušnje držav in kratkoročna reforma Evropskega sodišča za človekove pravice« je bila pred konferenco v Interlaknu priložnost za izmenjavo izkušenj strokovnjakov o najboljših načinih ravnanja v posameznih državah in za razpravo o vprašanjih, ki zadevajo kratkoročno reformo sodišča, predvsem glede ponavljajočih se pritožb in »razrednih tožb« ali skupinskih zahtevkov. Slovenija je 12. in 13. oktobra v Portorožu prav tako organizirala okroglo mizo na temo kazenskih procesnih pravic Evropske konvencije o človekovih pravicah v pravu Evropske unije. Ob tej priložnosti je udeležence uvodoma pozdravil predsednik sodišča Jean-Paul Costa. Na okrogli mizi so bila obravnavana vprašanja v zvezi z izvorom in statusom pravic v kazenskem postopku v okviru konvencije ter prizadevanja držav članic EU, da vzpostavijo instrument na področju kazenskih procesnih pravic. Poudarili so, da morajo vse nove zakonodajne pobude temeljiti na Evropski konvenciji o človekovih pravicah, s čimer bi se izognili dvojnim merilom. Pozornost naj bi namenili izvoru, delu in postopkom pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in Sodiščem Evropskih skupnosti ter njihovi združljivosti na področju kazenskih procesnih pravic.


1.2 Krepitev pravne države in spodbujanje pluralistične demokracije


Predsedujoči Odboru ministrov, slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, je 21. oktobra sodeloval na Forumu za prihodnost demokracije, ki je letos potekal v Kijevu pod naslovom »Volilni sistemi: krepitev demokracije v 21. stoletju«. Poudarki letošnjega foruma so bili: kako povečati legitimnost, uporabljati nove tehnologije in krepiti vlogo medijev ter odgovornost političnih strank v volilnih sistemih.


Odbor ministrov je z zanimanjem spremljal četrto poletno univerzo za demokracijo, ki je potekala v Strasbourgu med 6. in 10. julijem. Na začetku je udeležence nagovoril slovenski predsednik dr. Danilo Türk in jim predstavil svoje poglede in izkušnje pri spodbujanju demokratičnih procesov v naših družbah.


Na Brdu pri Kranju sta 9. in 10. junija zasedala biro in stalni odbor Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Evrope. Zasedanja stalnega odbora se je udeležila tudi ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner kot predsedujoča Odboru ministrov in nagovorila udeležence razprave »Slovenski pogled na čezmejno sodelovanje in prednosti, ki ga prinaša lokalnim in regionalnim oblastem jugovzhodne Evrope«.


Od 13. do 15. oktobra je v Strasbourgu potekalo 17. plenarno zasedanje Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. V pripravah na decembrsko konferenco Združenih narodov v Kopenhagnu je kongres razpravljali o pomembnem prispevku lokalnih in regionalnih politik k izzivu, ki ga prinašajo podnebne spremembe, in o številnih drugih vprašanjih.


Med slovenskim predsedovanjem je Odbor ministrov pozornost še naprej namenjal vprašanjem v zvezi z lokalno in regionalno demokracijo. Potem ko sta še pred poletjem mnenji predložila Parlamentarna skupščina ter Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, je Odbor ministrov septembra sprejel dva nova instrumenta na tem področju: Dodatni protokol k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti in Protokol št. 3 k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju med teritorialnimi skupnostmi ali oblastmi glede združevanja in sodelovanja evropskih regij. Oba sta bila dana na voljo za podpis na 16. zasedanju Konference ministrov, pristojnih za lokalno in regionalno samoupravo v Utrechtu na Nizozemskem 16. in 17. novembra.
 

Novembra je v Ljubljani potekala konferenca mednarodnih nevladnih organizacij, ki je bila ključnega pomena pri začetku izvajanja Kodeksa dobrih praks o vključevanju civilne družbe v procese odločanja. Kodeks so pripravili na konferenci mednarodnih nevladnih organizacij Sveta Evrope kot odgovor na priporočilo zasedanja Foruma za prihodnost demokracije v Stockholmu leta 2007. Na konferenci so obravnavali vključenost nevladnih organizacij v procese oblikovanja politik in predstavili najboljše prakse ter državam članicam Sveta Evrope dali priporočila za njihovo spodbujanje in izvajanje.


Ukrepi Sveta Evrope na področju pravnega sodelovanja so bili med prednostnimi nalogami slovenskega predsedstva, ki je organiziralo številne dejavnosti za spodbujanje dela organizacije na tem področju. Slovenija je novembra gostila skupni plenarni zasedanji Posvetovalnega sveta evropskih tožilcev in Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov.


V Trømsu na Norveškem je 18. in 19. junija potekala 29. konferenca ministrov za pravosodje Sveta Evrope pod naslovom »Prekinimo tišino – združeni v boju proti nasilju v družini«. Ministri za pravosodje so razpravljali o načinih boja proti družinskemu nasilju s prepoznavanjem problema ter oblikovanjem in spodbujanjem skupnega pristopa h govorjenju o tej temi ter podporo žrtvam. Na dnevnem redu sta bili tudi resoluciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah in o izboljšanju ocenjevanja pravne države, pri čemer so udeleženci poudarili izogibanje podvajanju obstoječih mehanizmov ter potrebo po sodelovanju in sinergiji. Na konferenci je bila dana na voljo za podpis Konvencija Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki jo je poleg Slovenije podpisalo še enajst držav članic (2). 


1.3 Prizadevanje za enakost med spoloma


Glede na pomen, ki ga Slovenija pripisuje enakosti med spoloma, pozdravlja sprejetje Deklaracije o uresničitvi enakosti med spoloma na 119. zasedanju Odbora ministrov 12. maja v Madridu. Slovensko predsedstvo je poleg tega pozorno spremljalo pripravo možnih instrumentov Sveta Evrope za boj proti nasilju nad ženskami in v družini.


Slovenija z odobravanjem sprejema objavo 10. poročila o enakosti med spoloma – 2008, napredek in dosežki (CM/Inf(2009)41) 31. avgusta. Poročilo je pripravil generalni sekretar na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli ministrski namestniki na tematski izmenjavi mnenj (novembra 2008).


1.4 Aktivna politika vključevanja ter varstva manjšin, Romov in potujočih skupin


Slovensko predsedstvo je pravicam Romov namenjalo posebno pozornost. Slovenija je tako 25. in 26. maja na Brdu pri Kranju skupaj s Svetom Evrope organizirala mednarodno konferenco »Izobraževanje Romov: dosežki, priložnosti in izzivi za prihodnost«, na kateri so poudarili pomen izobraževanja, ki prispeva k uspešnemu vključevanju Romov in potujočih skupin v družbo. Z njo se je končal tudi projekt Sveta Evrope o izobraževanju romskih otrok v Evropi, s pomembnimi usmeritvami za vse, ki izvajajo in načrtujejo dejavnosti na tem področju. V zvezi s tem je Odbor ministrov 17. junija sprejel priporočilo CM/Rec(2009)4 o izobraževanju Romov in potujočih skupin v Evropi, ki vsebuje načela za izvajanje izobraževanja v državah članicah, da bi izboljšali položaj Romov in potujočih skupin v evropskih družbah.


Slovenija si prizadeva za aktivno politiko vključevanja in varstva manjšin in je zato to področje uvrstila med prednostne naloge svojega predsedovanja. Junija je na Brdu pri Kranju potekala okrogla miza o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, živečih zunaj meja Slovenije. Njen namen je bil okrepiti zavest slovenske in mednarodne javnosti o pozitivnem pristopu Slovenije k varstvu manjšin in oblikovanju manjšinske politike.


Lendava in romsko naselje Kamenci sta gostila mednarodno konferenco, ki jo je slovensko predsedstvo organiziralo skupaj s Svetom Evrope in je pomenila začetek izvajanja projekta Sveta Evrope o Evropski poti romske kulture in dediščine. Na konferenci so poleg slovenskih organizacij, vključenih v projekt (Slovenskega etnografskega muzeja in Društva Romano pejtaušago/Romsko prijateljstvo), sodelovale tudi partnerske organizacije iz Španije, Nemčije, Velike Britanije, Grčije, Francije, Italije in Romunije. Vse se v svojih okoljih ukvarjajo s spodbujanjem romske kulture in so v projekt dejavno vključene.


1.5 Spodbujanje demokracije, pravne države in človekovih pravic v jugovzhodni Evropi, na Kavkazu in v Belorusiji


Glede jugovzhodne Evrope se je Odbor ministrov julija seznanil z napredkom, ki ga je Bosna in Hercegovina dosegla pri izpolnjevanju svojih zavez in obveznosti do Sveta Evrope. Ob upoštevanju sklepov petnajstega poročila o spremljanju (3), ki ga je pripravil Sekretariat, je odbor zaskrbljen zaradi poslabšanja političnih razmer v državi, poleg tega pa je obsodil poskuse neizpolnjevanja daytonskega sporazuma, ki spodkopavajo delovanje državnih institucij. Napredek je bil dosežen tudi pri izpolnjevanju zavez in obveznosti do Sveta Evrope, predvsem glede ratifikacije (spremenjene) Evropske socialne listine in imenovanja varuhov človekovih pravic. Odbor je hkrati poudaril pomen čimprejšnje uskladitve bosansko-hercegovske ustave z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, najpozneje pa do splošnih volitev leta 2010. Ponovil je svojo zaskrbljenost zaradi čedalje večje segregacije v šolstvu in ponovno pozval oblasti, naj sprejmejo ukrepe za zaščito večetničnega izobraževalnega sistema in še naprej v celoti sodelujejo z Mednarodnim kazenskim tribunalom za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji ter storijo vse, kar je v njihovi moči, za prijetje in izročitev preostalih obtožencev sodišču.


Vzporedno s tem postopkom spremljanja so ministrski namestniki sprejeli programski dokument o sodelovanju, ki določa prihodnje smernice pomoči Sveta Evrope Bosni in Hercegovini za obdobje 2009–2011.


Septembra je bil opravljen podoben pregled napredka Črne gore pri izpolnjevanju zavez in obveznosti do Sveta Evrope na podlagi poročila Sekretariata (4). Ob koncu pregleda so bili ministrski namestniki zadovoljni z doseženim napredkom črnogorskih oblasti. Črnogorsko vlado in parlament so hkrati pozvali, naj čim prej ratificirata konvencije Sveta Evrope, ki bi jih morala ratificirati v enem ali dveh letih po pristopu, ter nadaljujeta prizadevanja zlasti pri reformi pravosodja, boju proti korupciji ter sprejemanju zakonov in ukrepov v zvezi z razseljenimi osebami med vojno v nekdanji Jugoslaviji, ki danes prebivajo v Črni gori.


Odbor ministrov je maja sprejel program sodelovanja z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo za obdobje 2009–2010, ki se v veliki meri financira iz skupnih programov Sveta Evrope in Evropske komisije. Ta program zajema številna področja sodelovanja in daje poseben poudarek izboljšanju mehanizmov varstva človekovih pravic, podpori protikorupcijskih ukrepov in reformi izvajanja kazenskih sankcij ter spodbujanju demokratičnih institucij in dobrega upravljanja države.


Ker je Srbija spoštovala skoraj vse uradne zaveze, ki jih je prevzela ob pristopu k Svetu Evrope, se je Odbor ministrov junija odločil, da postopke spremljanja po pristopu, ki so do tedaj veljali zanjo, zamenja z novim postopkom ocenjevanja, ki temelji na dialogu in rednih poročilih Odbora ministrov. Odbor ministrov pa je hkrati ponovno opozoril, da mora Srbija čim prej izpolniti svoje zadnje neizpolnjene pristopne zaveze, in sicer zagotoviti popolno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim tribunalom za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, skupaj s prijetjem in izročitvijo dveh preostalih obtožencev.


Po razpustitvi moldavskega parlamenta in sklicu predčasnih parlamentarnih volitev za 29. julij so ministrski namestniki junija sprejeli sveženj ukrepov nujne pomoči, ki so bili namenjeni spremljanju posodabljanja volilnih imenikov in medijskega poročanja o predvolilni kampanji, z namenom zagotoviti svobodne in poštene volitve. Poročevalska skupina o demokraciji (GR-DEM) Odbora ministrskih namestnikov je 8. septembra v pregledu izvajanja načrta predvolilne pomoči ugotovila, da je moldavskim oblastem treba zagotoviti dodatno pomoč na navedenih področjih in pri utrjevanju demokratičnih institucij v Moldaviji. GR-DEM je že razpravljala o osnutku »svežnja v podporo demokraciji« za dodatno pomoč (12. novembra) in ga bo kmalu predložila Odboru ministrov.


Predsedujoči Odboru ministrov je v svoji izjavi 31. julija z zadovoljstvom pospremil predhodno oceno mednarodne opazovalne misije, da so volitve izpolnile številne mednarodne standarde in so bile izvedene profesionalno in učinkovito. Hkrati je poudaril, da se je v prihodnje treba spoprijeti še s preostalimi izzivi, kot so premajhno zaupanje med političnimi strankami in volivci v državi, nepopolnost volilnih seznamov, neuravnotežena odmera medijskega prostora ter pomanjkanje jasno opredeljenih pritožbenih postopkov.


V zvezi s Kavkazom pa posledice konflikta v Gruziji avgusta 2008 ostajajo stalnica na dnevnem redu zasedanj ministrskih namestnikov. V zvezi s tem je generalni sekretar na začetku julija predložil drugo in novembra tretje četrtletno poročilo o stanju človekovih pravic na območjih, prizadetih v konfliktu, ki skupaj zajemata obdobje od aprila do septembra 2009, ter posodobljeno poročilo o dejavnostih za spodbujanje vrednot in standardov Sveta Evrope po konfliktu. Izmenjava mnenj ministrskih namestnikov s Corien Jonker, predsednico odbora Parlamentarne skupščine o migracijah, beguncih in prebivalstvu, 9. septembra je bila koristna priložnost za izmenjavo pogledov na ključno vprašanje varstva temeljnih pravic vseh posameznikov, prizadetih v konfliktu.


Glede Ruske federacije in čedalje večjega števila nasilnih dejanj na Severnem Kavkazu je predsedujoči Odboru ministrov poleti strogo obsodil umor Natalije Estemirove, znane borke za človekove pravice nevladne organizacije »Memorial«, ter Zareme Sadulajeve in njenega moža Alika Džabrajlova. Ruske oblasti je pozval, naj umore čim prej raziščejo ter storilce in naročnike privedejo pred sodišče. Prav tako je izrazil zaskrbljenost zaradi terorističnega napada avgusta v Nazranu v Ingušetiji.


Julija so ministrski namestniki odobrili vrsto novih dejavnosti Sveta Evrope glede Belorusije, med drugim različne projekte obveščanja ob pomoči novoustanovljene informacijske točke v Minsku in dejavnosti za krepitev civilne družbe v državi. Le nekaj dni po tem, ko je Parlamentarna skupščina glasovala za obnovitev statusa posebnega gosta beloruskemu parlamentu, če Belorusija razglasi moratorij na izvrševanje smrtne kazni, je bil na smrt obsojen tridesetletnik, ob tem pa je predsedujoči Odboru ministrov izrazil globoko zaskrbljenost ter odločno pozval oblasti, naj takoj ukrenejo vse potrebno za odpravo smrtne kazni. Skupaj z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Thorbjørnom Jaglandom in predsednikom Parlamentarne skupščine Lluisom Mario de Puigom je pozval predsednika Lukašenka, da obsojenega Jusepčuka pomilosti, razglasi moratorij na izvrševanje smrtne kazni in za vse na smrt obsojene zapornike smrtno kazen spremeni v zaporno kazen. Slovenija upa, da bodo ti ukrepi sprejeti čim prej, in se bo še naprej zavzemala za odpravo smrtne kazni.


Predsedujoči Odboru ministrov je bil 10. oktobra navzoč pri podpisu protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in o razvoju dvostranskih odnosov med Republiko Turčijo in Republiko Armenijo. Ob tej priložnosti je poudaril, da je Svet Evrope pripravljen s svojimi izkušnjami pomagati armenskim in turškim oblastem.

 

2. Krepitev varnosti evropskih državljanov

 

2.1 Boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in korupciji


V Madridu je 12. maja potekalo prvo Posvetovanje pogodbenic Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma. Na njem so sprejeli odločitev o prihodnjih dejavnostih v zvezi s konvencijo in skupno izjavo.


Pri spopadanju s kriminalom in korupcijo si je Slovenija prizadevala spodbujati ter izboljšati sodelovanje med organi pregona, drugimi nacionalnimi organi in pristojnimi institucijami EU. V ta namen je julija dejavno sodelovala na 3. mednarodni protikorupcijski poletni šoli na Dunaju, kot predsedujoča Odboru ministrov pa tudi na konferenci na visoki ravni ob deseti obletnici delnega sporazuma o ustanovitvi Skupine držav za boj proti korupciji (GRECO). Številni govorniki so opozorili na potrebo po nadgraditvi sodelovanja med vsemi mednarodnimi udeleženci v boju proti korupciji, da bi se izognili podvajanju in spodbudili sinergijo. Poleg tega je novembra v Novi Gorici potekala mednarodna konferenca Evropskih partnerjev proti korupciji.


2.2 Boj proti trgovini z ljudmi


Slovensko predsedstvo je ukrepom proti trgovini z ljudmi namenjalo posebno pozornost. Konvencijo Sveta Evrope za ukrepanje proti trgovanju z ljudmi je Slovenija ratificirala 3. septembra.


2.3 Pravice na področju zdravja in biomedicine


Na področju zdravja in bioetike je Slovenija potrdila predanost uresničevanju načel, vsebovanih v Konvenciji o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (t. i. Oviedski konvenciji) in njenih protokolih. Priredila je državno in mednarodno konferenco v počastitev desete obletnice njene uveljavitve. Konferenca z naslovom »Oviedska konvencija v Sloveniji«, ki je v Ljubljani potekala 8. oktobra, je načela večplastno javno razpravo o razvoju prava in izzivih pri uresničevanju konvencije v praksi.


Slovensko predsedstvo pa je 3. novembra v Strasbourgu priredilo še mednarodno konferenco »Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino: 10 let pozneje«. Namen konference, ki sta jo odprla namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Maud de Boer-Buquicchio in slovenski minister za zdravje Borut Miklavčič, je bila presoja zakonodajnega in praktičnega vpliva konvencije, ozaveščanje mednarodne javnosti, spodbujanje k ratifikaciji in prispevek k nadaljnjemu postavljanju standardov, pravočasen odziv na nove izzive v zvezi z znanstvenim in tehnološkim napredkom v biomedicini ter varstvo človekovih pravic pri zdravstveni oskrbi.


Slovenija je skladno s programom predsedovanja postala prva država članica, ki je ratificirala Dodatni protokol h Konvenciji o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino glede genetskega testiranja za zdravstvene namene. S tem dejanjem je podprla mednarodno zavezanost varstvu človeškega dostojanstva in človekovih pravic v biomedicini in zdravstveni oskrbi ter se tako pridružila prejšnjemu, španskemu predsedstvu, ki si je prizadevalo za pripravo specializirane ministrske konference o »Etiki biomedicinskih raziskav v državah v razvoju« v letu 2010.

 

 

3. Oblikovanje ljudem bolj prijazne in vključujoče Evrope

 

V Ljubljani je 20. in 21. oktobra potekala 5. neformalna konferenca ministrov za visoko šolstvo držav Zahodnega Balkana, na kateri so dobili priložnost za oceno reform visokega šolstva v regiji v preteklem desetletju ter za razpravo o prihodnosti bolonjskega procesa in predvidenem oblikovanju evropskega visokošolskega prostora leta 2020. V sklepih konference so udeleženci poudarili potrebo po nadaljnjem regionalnem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti, pripravi nacionalnih ogrodij kvalifikacij, mobilnosti študentov in visokošolskih učiteljev ter nadaljnjih bolonjskih reformah. Dogovorili so se za vrsto konkretnih skupnih dejavnosti, denimo za izmenjavo strokovnjakov za eksterno evalvacijo visokošolskih ustanov in študijskih programov ter okrepitev podpornih mehanizmov za študente, da bi do leta 2012 oblikovali območje regionalne mobilnosti kot zgled dobrega ravnanja.


Na začetku maja je Odbor ministrov na področju uveljavljanja pravic invalidov odobril mandat Odbora strokovnjakov o sodelovanju invalidov v političnem in javnem življenju (CAHPAH-PPL). Na začetku julija je sprejel priporočilo državam članicam št. CM/Rec(2009)6 o staranju in invalidnosti v 21. stoletju: trajnostni okviri za boljšo kakovost življenja v vključujoči družbi. Predstavnik slovenskega predsedstva se je udeležil Evropskega koordinacijskega foruma o Akcijskem načrtu Sveta Evrope za invalide 2006–2015 (CAHPAH). Predsedstvo je 26. in 27. oktobra v Portorožu organiziralo konferenco Sveta Evrope o spodbujanju človekovih pravic invalidov in starejših, katere namen je bil strokovnjake in splošno javnost seznaniti z učinkovitimi mehanizmi za varstvo človekovih pravic invalidov in starejših ter spodbuditi izvajanje akcijskega načrta in priporočila.


3.1 Pravice otrok


Nacionalne kontaktne točke in strokovnjaki v 47 državah članicah Sveta Evrope so vložili veliko dela v pripravo evropskih smernic o celovitih nacionalnih strategijah za varstvo otrok pred nasiljem. Predstavili so jih junija v Strasbourgu in sprejeli na zasedanju ob slovenski predaji predsedovanja Odboru ministrov Švici 18. novembra. Smernice, ki jih je Slovenija odločno podprla, so prispevek Sveta Evrope k 20. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah.


Na Dunaju je 16. in 17. junija potekala 28. konferenca ministrov Sveta Evrope, pristojnih za družinske zadeve. Na njej so se posvetili družbenim in ekonomskim dejavnikom, ki so razlog za nizko rodnost v Evropi, ter analizirali sodobne družini prijazne politike na podlagi enakosti med spoloma ter otrokovih pravic. Končno sporočilo konference in priporočila v njem Odbor ministrov še obravnava.


Udeleženci mladinskega dogodka v počastitev 60-letnice Sveta Evrope, ki je septembra potekal na Brdu pri Kranju, so podpisali slovesno deklaracijo o pravicah mladih v prihodnjih politikah Sveta Evrope in v njej opozorili na potrebo po konvenciji o pravicah mladih. Deklaracijo so predali slovenskemu predsedstvu Odbora ministrov.


Slovenstvo predsedstvo je 6. in 7. oktobra v Ljubljani priredilo Mednarodno konferenco o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem pod častnim pokroviteljstvom slovenskega predsednika dr. Danila Türka. Rdeča nit konference so bile tri teme: izobraževanje o otrokovih pravicah, pravica do zaščite pred nasiljem in dejavnosti Sveta Evrope in slovenske vlade na tem področju. Namen prireditve je bilo ozaveščanje politične, strokovne in širše javnosti o pravicah otrok. Posebna pozornost je bila namenjena otrokom, ki so na konferenci tudi dejavno sodelovali. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je ob tej priložnosti poudaril pomen vključevanja otrok in mladih v razprave, ki jih zadevajo. Treba pa je še povečati prepoznavnost prizadevanj Sveta Evrope na tem področju.


Slovensko predsedstvo je podprlo prevod knjige »Zagotovimo našim otrokom mladost brez telesnega kaznovanja«, ki jo je pripravil Forum zoper telesno kaznovanje otroka v družini. Knjiga v angleščini je bila poslana vsem državam članicam Sveta Evrope.


3.2 Izobraževanje o človekovih pravicah


V okviru izvajanja Varšavske deklaracije in akcijskega načrta ter prizadevanj Sveta Evrope za krepitev izobraževanja mladih o človekovih pravicah v zadnjih dveh desetletjih je Slovenija tej temi namenjala posebno pozornost.


Letos, v mednarodnem letu Združenih narodov o poučevanju o človekovih pravicah in ob 20. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, je to področje umestila med svoje prednostne naloge. Na podlagi dragocenih izkušenj s pilotnim projektom, ki je potekal v letih 2005/2006, je septembra 2009 začela izvajati projekt o človekovih pravicah »Naše pravice« za 50.000 otrok, z namenom prispevati k demokratizaciji, zlasti pa spodbujanju strpnosti in spoštovanja prek poučevanja otrok o človekovih pravicah. To se sklada tudi z eno od osrednjih prednostnih nalog slovenske zunanje politike, tj. izboljšanjem položaja otrok s poučevanjem o tem, katere so njihove pravice.


Slovenija je pri nadaljevanju projekta »Naše pravice« v šolskem letu 2009/2010 sklenila podpreti partnerice v pokonfliktnih družbah in družbah, kjer so bili otroci žrtve terorističnih napadov (Bosni in Hercegovini, na Kosovu (5) in v Severni Osetiji – Alanji v Ruski federaciji). Na vseh treh območjih se je projekt začel septembra 2009 za celotno generacijo dvanajstletnikov na Kosovu, otroke vseh treh največjih skupnosti v Bosni in Hercegovini ter celotno generacijo 11- in 12-letnih učencev v Severni Osetiji – Alanji v Ruski federaciji.


Na podlagi tega projekta je bila pripravljena razstava z naslovom Naše pravice, ki je bila na ogled v Strasbourgu, Budimpešti in Ljubljani.


3.3 Medkulturni dialog


Slovensko predsedstvo se lahko pohvali, da so bile vse razstave, ki jih je med predsedovanjem priredilo v Palači Evrope, v neposredni povezavi z njegovimi prednostnimi nalogami in so bile usmerjene v medkulturni dialog: i) razstava Naše pravice – o izobraževanju o pravicah otrok, ii) razstava Vidiš me, vidim te: kulturna raznolikost skozi romski pogled – o vlogi fotografije pri širjenju negativnih podob in stereotipov o Romih, iii) Ljubljanski proces – rehabilitacija naše skupne dediščine – na podlagi projektov obnove arhitekturne in arheološke dediščine v jugovzhodni Evropi.


Glede na pomen medkulturnega dialoga kot načina za spodbujanje odprtega, kompleksnega kulturnega okolja, ki prispeva k raznolikosti in dinamiki evropske družbe, si je slovensko predsedstvo prizadevalo za učinkovito udejanjanje Bele knjige o medkulturnem dialogu. V zvezi s tem je z odprtimi rokami sprejelo veliko zanimanje Zavezništva civilizacij pri Združenih narodih, da bi pri zasnovi svojih lastnih nacionalnih načrtov in regionalnih strategij za medkulturni dialog izhajalo iz bele knjige. Ta je bila pred kratkim izdana tudi v slovenščini.


Na področju verske razsežnosti medkulturnega dialoga je bila v okviru dejavnosti Odbora ministrov 29. in 30. junija v Strasbourgu temu posvečena letna izmenjava mnenj, in sicer na isto temo kot v letu 2008, tj. »Pouk o verskih in nazorskih dejstvih: način za pridobivanje znanja o verah in prepričanjih v izobraževanju; prispevek k izobraževanju za demokratično državljanstvo, človekove pravice in medkulturni dialog«. Odbor ministrov je v program dejavnosti za leto 2010 uvrstil več ukrepov za udejanjenje sklepov iz prvih dveh izmenjav mnenj. Med njimi so zlasti spodbujanje mehanizmov in smernic Sveta Evrope na tem področju, izobraževanje v okviru programa Pestalozzi ter vzpostavitev mreže pilotnih šol. Za izmenjavo v letu 2010 je bila izbrana nova tema, »Vloga medijev pri spodbujanju medkulturnega dialoga, strpnosti in medsebojnega razumevanja: svoboda medijskega izražanja ter spoštovanje kulturne in verske raznolikosti«.


Slovensko predsedstvo je z odobravanjem pospremilo sprejetje priporočila Odbora ministrov državam članicam št. CM/Rec(2009)7 z dne 23. septembra o nacionalnih filmskih politikah in raznolikosti kulturnih izrazov.


Med jesenskim zasedanjem Parlamentarne skupščine je Slovenija na razstavi v Palači Evrope z naslovom »Vidiš me, vidim te: kulturna raznolikost skozi romski pogled« predstavila svoj istoimenski projekt. Ta je raziskal vlogo fotografije pri širjenju negativnih podob in stereotipov o Romih pa tudi to, kako lahko prav fotografija pomaga spremeniti poglede na romsko identiteto in kulturo. Več uglednih slovenskih fotoreporterjev je prispevalo k medkulturnemu dialogu med Romi in Neromi ter k spreminjanju javne podobe o Romih, kar naj bi vodilo v strpno sožitje in spoštovanje drugačnosti.


Poleg tega je slovensko predsedstvo v sodelovanju s Svetom Evrope in Evropsko komisijo pripravilo mednarodno Ljubljansko konferenco – rehabilitacija naše skupne dediščine, ki je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Danila Türka potekala 6. in 7. novembra v okviru spremljanja napredka Ljubljanskega procesa. Na njej je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland poudaril, da je »dediščina del naše kulturne DNK«. Ljubljanska konferenca je dosegla svoj namen, tj. s končno deklaracijo in ministrskimi izjavami poudariti in nadgraditi dosežke skupne kampanje Sveta Evrope in Evropske komisije »Projekt celovite obnove/Raziskave arhitekturne in arheološke dediščine« (IRPP/SAAH), ki poteka od leta 2003.


Sprejetje Ljubljanske deklaracije predstavlja mejnik pri ohranjanju kulturne dediščine v regiji. Udeleženci konference so potrdili vrednost družbenega in ekonomskega potenciala dediščine in njeno ključno vlogo v regiji ter predanost držav ohranjanju kulturne dediščine, spravi med skupnostmi in družbeno-ekonomskemu razvoju s krepitvijo regionalnega sodelovanja in medkulturnega dialoga, trajnostnemu in nadaljnjemu skupnemu ukrepanju, financiranju projektov obnove in usposabljanju strokovnjakov za projektno vodenje, upravljanje in obnovo spomenikov ter prenos znanja in izkušenj iz regije. S sprejetjem deklaracije in skupne ministrske izjave upravičenk ljubljanskega procesa so udeleženke potrdile svojo posamično in skupno odgovornost pri ohranjanju in spodbujanju skupne evropske kulturne dediščine ter svojo pripravljenost za sodelovanje in sprejemanje odločitev, ki bodo omogočile nadaljevanje procesa v letu 2011.


Predstavniki držav Kijevske pobude (Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Ukrajine in Moldavije) so se s sprejetjem ministrske izjave med upravičenkami z območja Črnega morja in Južnega Kavkaza zavezali k uvedbi in uspešni izvedbi pilotnega projekta za obnovo kulturne dediščine v zgodovinskih mestih, pri tem pa bodo upoštevali vse izkušnje, pridobljene v okviru regionalnega programa v jugovzhodni Evropi.


Med jesenskim zasedanjem Parlamentarne skupščine in mednarodno konferenco v Ljubljani je bila na ogled razstava »Ljubljanska konferenca – rehabilitacija naše skupne dediščine«.


Od 8. do 18. oktobra je Forum slovanskih kultur, katerega namen je svet seznanjati s slovanskimi kulturami, pod pokroviteljstvom namestnice generalnega sekretarja Sveta Evrope Maud de Boer-Buquicchio in v okviru slovenskega predsedovanja Odboru ministrov v Strasbourgu pripravil tri prireditve: slovanski literarni večer, večer slovanske glasbe in slovanski filmski festival.


3.4 Izobraževanje o zločinih proti človeštvu


Odbor ministrov je v okviru delovanja Sveta Evrope na področju mladine, izobraževanja in poučevanja spomina ter preprečevanja zločinov zoper človeštvo 20. maja sprejel Memorandum o soglasju o sodelovanju med Svetom Evrope in Mednarodno delovno skupino za izobraževanje o holokavstu, spominjanje in raziskovanje (ITF). Ta dogovor bo omogočil tesno sodelovanje med Svetom Evrope in delovno skupino na področjih skupnega interesa, zlasti v boju proti antisemitizmu, ksenofobiji, zločinom iz sovraštva in drugim oblikam ekstremizma ter pri razumevanju in spoštovanju človekovih pravic.


Preprečevanje zločinov proti človeštvu je bilo osrednja tema seminarja, ki je od 14. do 17. oktobra potekal na Brdu pri Kranju v okviru slovenskega predsedovanja Odboru ministrov in usposabljanja učiteljev po programu Pestalozzi Sveta Evrope. Na njem so obravnavali vprašanje zločinov proti človeštvu med drugo svetovno vojno in po njej v povezavi z rojstvom evropske ideje.

 

4. Spodbujanje sodelovanja z drugimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami in institucijami

 

Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je bilo okrepljeno sodelovanje med Svetom Evrope in drugimi organizacijami, zlasti Evropsko unijo, OVSE in OZN.


4.1 Evropska unija


Švedsko predsedstvo Sveta Evropske unije je svoje prednostne naloge 8. julija predstavilo ministrskim namestnikom in navedlo več področij, na katerih bi okrepljeno sodelovanje med Svetom Evrope in Evropsko unijo koristilo obema, zlasti »stockholmski program« o prihodnjem delovanju EU na področjih svobode, varnosti in pravosodja ter nova pobuda Unije za vzhodno partnerstvo. Na 29. štiristranskem srečanju med Svetom Evrope in Evropsko unijo 27. oktobra v Luxembourgu so govorili o regionalnih vprašanjih skupnega interesa.


Evropski dan boja proti smrtni kazni 10. oktobra je bil za obe organizaciji priložnost, da pokažeta odločenost sodelovati v boju zoper to nehumano kazen, ki se žal v svetu še izvaja.


Lizbonska pogodba pomeni pravno podlago za pristop Evropske unije/Evropskih skupnosti k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Hiter pristop Evropske unije h konvenciji je bistvenega pomena in pogajanja bi se morala začeti čim prej.


4.2 OVSE


Minister Samuel Žbogar je prednostne naloge slovenskega predsedstva predstavil na zasedanju Stalnega sveta OVSE 4. junija in poudaril zlasti potrebo po tesnem sodelovanju med organizacijama. Usklajevalna skupina, ki je bila ustanovljena za krepitev sinergij z OVSE na dogovorjenih prednostnih področjih, se je 11. septembra sešla v Strasbourgu in pregledala sodelovanje v boju proti terorizmu in trgovini z ljudmi.


4.3 Organizacija združenih narodov


Slovenija kot predsedujoča Odboru ministrov Sveta Evrope je skupaj s španskimi oblastimi podprla prireditev ob začetku skupne študije Sveta Evrope in OZN o trgovini z organi, tkivi in celicami ter trgovini z ljudmi z namenom odstranitve organov, ki je potekala oktobra ob robu 64. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.


Slovenija je poleg tega dejavno sodelovala na letnem tristranskem srečanju med Svetom Evrope, OZN in OVSE, ki je 3. junija potekalo v Ženevi pod naslovom »Preprečevanje konfliktov s krepitvijo demokratičnih institucij: krepitev demokratičnega vodenja in institucij pri zbliževanju interesov in spodbujanje nenasilnega reševanja konfliktov«.

 


(1)Do danes je Protokol št. 14 bis ratificiralo sedem držav članic (Danska, Gruzija, Islandija, Irska, Monako, Norveška in Slovenija), sedem pa ga je podpisalo (Avstrija, Francija, Luksemburg, Romunija, San Marino, Španija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija). Deset držav članic (Albanija, Belgija, Estonija, Lihtenštajn, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Španija, Švica in Združeno kraljestvo) je v skladu z madridskim dogovorom privolilo v začasno uporabo nekaterih določb Protokola št. 14.


(2)Belgija, Črna gora, Estonija, Finska, Gruzija, Litva, Madžarska, Norveška, Srbija, Švedska in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.


(3)Glej dokument DPA/Inf(2009)24.


(4)Glej dokument SG/Inf(2009)13.


(5)Opomba: Vsa sklicevanja na ozemlje, institucije in prebivalstvo Kosova se v tem besedilu razumejo v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 in brez vpliva na status Kosova.