Skoči na vsebino

SPODBUJANJE SKUPNIH TEMELJNIH VREDNOT

english

 

 

 

 

Slovenija se bo na področju spodbujanja skupnih temeljnih vrednot zavzemala za nadaljevanje procesa reforme Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP); krepitev vladavine prava in spodbujanje pluralistične demokracije; aktivno politiko do integracije in spodbujanja manjšin in Romov ter potujočih skupin; promocijo demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v Jugovzhodni Evropi, na Kavkazu in v Belorusiji;


Svet Evrope kot osrednji forum za varstvo in promocijo človekovih pravic v Evropi poskuša preko številnih mehanizmov in institucij igrati dinamično vlogo pri varstvu pravic posameznikov ter pri promociji dejavnosti nevladnih organizacij na področju varstva človekovih pravic. Tako si Svet Evrope prizadeva okrepiti vlogo Komisarja za človekove pravice, katerega delovanje se je že do sedaj izkazalo za zelo pozitivno in učinkovito.


Ena pomembnejših dejavnosti Sveta Evrope je varstvo pred mučenjem in nehumanim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem. Za doseganje tega cilja opravlja izjemno pomembno nalogo Evropski odbor za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT), ki ga vzpostavlja Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja


SE intenzivno deluje na področju boja proti rasizmu, diskriminaciji in vsem oblikam netolerantnosti. V okviru organizacije deluje Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki tesno sodeluje z nacionalnimi oblastmi in institucijami ter civilno družbo v državah članicah.

<a name="escp"></a>

Reforma Evropskega sodišča za človekove pravice - Protokol št. 14

Slovenija bo spodbujala nadaljevanje postopka reforme Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v zastoju, zaradi česar se sodišče sooča s čedalje več nerešenimi primeri.


Slovenija si bo prizadevala, da se zaključi postopek ratifikacije Protokola št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah v vseh državah članicah Sveta Evrope. Hkrati bo Slovenija še naprej aktivno sodelovala pri iskanju rešitev, ki bi v čim krajšem času omogočile učinkovitejše reševanje delovanja sodišča in s tem odpravo zaostankov.


Postopek reforme ESČP se je začel na 114. zasedanju Odboru ministrov Sveta Evrope (12.-13. maja 2004), na katerem je bil sprejet Protokol št. 14. Protokol spreminja nadzorni mehanizem Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) tako, da se ta osredotoča predvsem na preprečevanje kršitev na državni ravni, in sicer preko povečanja učinkovitosti državnih sodnih sistemov ter skozi hitro in učinkovito selekcijo pritožb povečuje zmožnost ESČP, da obravnava pomembne in prelomne primere. Izvrševanje sodb o teh primerih pa bi postalo obvezno za vse države pogodbenice EKČP.


Glavne novosti Protokola št. 14 so:

  • drugačna obravnava očitno nesprejemljivih pritožb, za izločitev katerih je namesto odbora treh sodnikov pristojen sodnik posameznik ob pomoči (nesodnih) poročevalcev, če te ne zahtevajo dodatne presoje. Namen takšne ureditve je povečati zmožnost filtracije ESČP v zvezi z "brezupnimi" pritožbami, ki sestavljajo kar 90 - 95% vseh pritožb;
  • drugačen postopek obravnave ponavljajočih se primerov, ki jih za nesprejemljive lahko razglasi odbor treh sodnikov v poenostavljenem in skrajšanem postopku, namesto sedanjega senata sedmih. Ta možnost se odboru zaupa le, če gre za pritožbe, ki se nanašajo na serije primerov, ki izvirajo iz iste strukturalne napake na državni ravni;
  • uvedba novega kriterija sprejemljivosti pritožbe. Z namenom povečanja fleksibilnosti ESČP protokol uvaja nov kriterij sprejemljivosti pritožbe (poleg že obstoječih zahtev po izčrpanju notranjih pravnih sredstev in 6-mesečnega roka za vložitev pritožbe pri ESČP po dokončni odločitvi domačega sodišča), ki sodišču dopušča, da razglasi za nesprejemljivo pritožbo pritožnika, v kolikor se ta zaradi ravnanja države ni znašel v znatno neugodnejšem položaju. Izjeme k tem kriteriju predvidevajo, da ESČP vseeno vsebinsko obravnava takšno pritožbo, če obravnavo zahteva "spoštovanje človekovih pravic" ter v primeru neobstoja pravnega sredstva na državni ravni.

Druge spremembe, ki jih predvideva Protokol št. 14, se nanašajo predvsem na organizacijo in na učinkovito izvrševanje sodb ESČP.

<a name="vladavina_prava"></a>

Krepitev vladavine prava in spodbujanje pluralistične demokracije

Slovenija bo posvetila posebno pozornost krepitvi pravne države in se zavzemala za njeno promocijo in razvoj, tako na državni, kot na mednarodni ravni.


Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije načrtuje izvedbo strokovnega seminarja na temo »Odločitve mednarodnih sodišč in tribunalov ter njihov prispevek h krepitvi vladavine prava na državni in na mednarodni ravni«, katerega namen je raziskati in zbrati dobre prakse držav. Predvideno je, da bo ob robu 29. konference ministrov za pravosodje na Norveškem Slovenija prva podpisala Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov in s tem k podpisu pozvala tudi druge države članice Sveta Evrope.


Do konca leta bo Slovenija konvencijo tudi ratificirala. Predstavniki slovenskih institucij so si že v postopku sprejema osnutka omenjene konvencije prizadevali za sprejem čim bolj napredne konvencije, ki bo sledila sodobnim mednarodnim standardom. V začetku junija bo Slovenija gostila zasedanje dveh organov Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope s čemer dokazuje zavezanost temeljnim načelom Evropske listine lokalne samouprave.


Z okroglo mizo o načinih varstva pravice do sojenja v razumnem roku, ki bo potekala septembra na Bledu, želi Slovenija spodbuditi strokovno razpravo in izmenjavo državnih izkušenj o učinkovitih načinih reševanja sodnih zaostankov in s tem o varstvu pravice do sojenja v razumnem roku. Oktobra bo v Portorožu potekala okrogla miza na temo ureditve kazenskih procesnih pravic iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede na zakonodajo EU, katere namen je spodbuditi strokovno razpravo o učinkovitih načinih varovanja procesnih pravic v kazenskem postopku ter o vprašanju njihovega varstva na ESČP in Sodišču evropskih skupnosti.


Novembra bosta v Ljubljani potekali skupni plenarni zasedanji posvetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE) in posvetovalnega sveta evropskih tožilcev (CCPE). Prav tako bo novembra v Ljubljani organizirana Konferenca mednarodnih nevladnih organizacij (NVO), ki bo osrednji dogodek začetka postopka izvrševanja (lansiranja) dokumenta Konference mednarodnih NVO-jev pri Svetu Evrope – Kodeksa dobre prakse sodelovanja civilne družbe pri oblikovanju politik. Do jeseni je predvidena ratifikacija Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ratifikacija Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.

<a name="manjsine"></a>

Manjšine in Romi ter potujoče skupine

i. Slovenija zastopa stališče, da so manjšine izraz pluralizma v družbi in predstavljajo temelj za medsebojno strpnost in razumevanje.
ii. Slovenija želi prevzeti politično pobudo glede osveščanja o vprašanju diskriminacije in družbenega marginaliziranja ki onemogočata, da bi Romi in druge etnične manjšine postali polnopravni državljani Evrope.


Kot eno od prioritet svojega delovanja Svet Evrope označuje varstvo manjšin. Evropska zgodovina je pokazala, da je varstvo manjšin bistvenega pomena za ohranjanje miru in razvoj demokratične stabilnosti. Družba, ki se šteje za pluralistično, mora manjšinam dovoliti pravico do identitete, saj so vir njenega bogatenja, ki se mora ohranjati in razvijati. Z Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin (OKVNM), ter Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ELRMJ) sta bila vzpostavljena ključna regionalna pogodbena mehanizma za nadzor nad delovanjem držav pogodbenic na tem področju.


Slovenija zastopa stališče, da so manjšine izraz pluralizma v družbi in predstavljajo temelj za medsebojno strpnost in razumevanje. V času predsedovanja bo organizirana mednarodna konferenca o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, katere namen je seznanitev slovenske in mednarodne javnosti glede pozitivnega pristopa k oblikovanju manjšinske politike v Republiki Sloveniji. V okviru kampanje Sveta Evrope »Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome« bo Urad Vlade RS za narodnosti skupaj s partnerji organiziral otvoritveno srečanje na temo kulturnih poti romske kulture in dediščine, ki bo potekalo oktobra v Prekmurju.


Prav tako bo Slovenija v sodelovanju s Svetom Evrope 25. in 26. maja 2009 na Brdu pri Kranju z namenom poudarjanja pomena izobraževanja za uspešno integracijo Romov in potujočih skupin v družbo, organizirala mednarodno konferenco »Izobraževanje Romov: dosežki, priložnosti in izzivi prihodnosti«. Gre za zaključno konferenco projekta Sveta Evrope »Izobraževanje romskih otrok v Evropi«.


S projektom »Vidiš me, vidim te: kulturna raznolikost skozi romski pogled«, ki vključuje tudi predstavitev v obliki fotografske razstave s spremno publikacijo in bo predstavljena v Evropski palači v Strasbourgu, želi Slovenija prikazati romsko kulturo skozi njihov lastni pogled nase in opozoriti na potrebo po preseganju stereotipov do Romov in drugih marginaliziranih skupin.