Skoči na vsebino

SLOVENIJA PRED ESČP

english

 

 

 

 

Tudi v Sloveniji, tako kot v drugih evropskih državah, je opazen trend porasta zavedanja o pravicah, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), kot tudi o vlogi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) kot nadzornega mehanizma za varstvo omenjenih pravic. O tem pričajo tudi številke, saj je bilo proti Sloveniji od uvedbe Protokola št. 11 izrečenih 219 sodb, trenutno pa na obravnavo čaka še 3300 pritožb zoper Slovenijo, kar predstavlja 3,4 % vseh trenutno vloženih pritožb pred ESČP. Slovenijo pred ESČP zastopa državno pravobranilstvo. Slovenski sodnik pri ESČP je od leta 1998 prof. dr. Boštjan M. Zupančič, pred njim pa je to funkcijo opravljal prof. dr. Peter Jambrek. Najodmevnejši primer proti Sloveniji je sodba Lukenda, s katero je ESČP ugotovilo sistemski problem slovenskega sodstva glede sojenja v razumnem roku (kršitev prvega odstavka 6. člena EKČP). Za odpravo omenjenega problema je Slovenija sprožila Projekt Lukenda ter nato tudi sprejela Zakon o varstvu pravice do sojenja v razumnem roku, ki je na novo uredil pravna sredstva, s katerimi je mogoče zagotoviti učinkovito skrajšanje sodnih postopkov pred slovenskimi sodišči.


Ker je EKČP živ organizem, ki se utrjuje, širi in razvija, deloma prek protokolov, še bolj pa preko sodne prakse ESČP, so jo tudi države zavezane spremljati in jo upoštevati na državni ravni. Zgovoren je podatek, da je bila EKČP do začetka leta 2006 neposredno citirana v več kot 575 odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v nekaj več kot 100 odločitvah pa se je ustavno sodišče v obrazložitvah neposredno sklicevalo na sodno prakso ESČP.

 

nazaj