Skoči na vsebino

EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

english

 

 

 

 

Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo ustanovljeno leta 1959 na podlagi EKČP. Število sodnikov je enako številu držav članic SE. Trenutno torej sodišče sestavlja 47 sodnikov. Naloga ESČP je v prvi vrsti zagotavljati, da države spoštujejo in zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz EKČP svojim državljanom, kot tudi vsakomur znotraj njihove jurisdikcije, ne glede na spol, raso, državljanstvo, etnični izvor ali drugo okoliščino. V ta namen ESČP obravnava pritožbe posameznikov, kot tudi meddržavne pritožbe. Kadar sodišče ugotovi, da je država pogodbenica kršila eno ali več pravic iz EKČP, se o kršitvi izreče s sodbo. Ta je zavezujoča, nadzor nad izvrševanjem pa izvaja Odbor ministrov SE (v nadaljnjem besedilu OM SE).


Pritožbo na sodišče lahko vloži vsakdo, ki zatrjuje, da je žrtev kršitev pravic iz EKČP, ki med drugim varuje pravico do življenja, pravico do poštenega sojenja v civilnih in kazenskih zadevah, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobodo izražanja, svobodo misli, vesti in veroizpovedi, ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Pritožiti se je mogoče proti eni ali več državam, ki jih zavezuje konvencija in so po mnenju pritožnika kršile EKČP. Ne more pa sodišče obravnavati pritožb proti posameznikom ali institucijam zasebnega prava, kot so na primer gospodarske družbe.


EKČP poleg kataloga pravic in svoboščin vzpostavlja nadzorni mehanizem nad izpolnjevanjem prevzetih obveznosti s strani držav pogodbenic. Konvencija predvideva dva tipa pritožb, in sicer pritožbe posameznikov ter meddržavne pritožbe.


Predsednik ESČP je izvoljen za dobo treh let. Od 29. novembra 2006 je na tej funkciji Jean-Paul Costa.

 

Protokoli k Evropski konvenciji o človekovih pravicah

Od uveljavitve Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) leta 1953, je bilo sprejetih 14 dodatnih protokolov. Protokoli št. 1, 4, 6, 7, 12 in 13 so k že obstoječim pravicam in svoboščinam dodali nekatere nove, ostali protokoli pa predvidevajo postopkovne ali institucionalne spremembe in so vključeni v EKČP.


Protokol št. 11, ki je v veljavi od 1. novembra 1998, je ukinil do tedaj delujoč Evropsko komisijo za človekove pravice, ki je bila zadolžena za predhodno selekcijo pritožb. Od uvedbe tega protokola se lahko posameznik s pritožbo obrne neposredno na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).


Zadnji Protokol k EKČP je Protokol št. 14, ki predvideva uvedbo institucionalnih in postopkovnih sprememb v delovanje ESČP z glavnim namenom povečati sposobnost sodišča za spopadanje z očitno nesprejemljivimi pritožbami, kot tudi s sprejemljivimi pritožbami, ki pa bi se jih lahko reševalo na podlagi ustaljene sodne prakse. Države so se zavezale, da bodo Protokol št. 14 ratificirale v roku dveh let. Republika Slovenija je protokol ratificirala 29.6.2005. Protokol so ratificirale vse države članice SE, razen Ruske federacije. Glede na to, da je za začetek veljavnosti protokola potrebno, da ga ratificirajo vse države pogodbenice EKČP, do danes še ni začel veljati.

 

Postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice

Vsaka država pogodbenica, posameznik, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, ki zatrjuje, da je žrtev kršitve pravic iz EKČP, s strani druge države pogodbenice, lahko vloži pritožbo neposredno na ESČP. Sodišče deluje po načelu subsidiarnosti in sme v skladu s 35. členom EKČP obravnavati zadeve šele potem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, vendar ne pozneje kot v šestih mesecih od sprejema dokončne odločitve državnega sodnega organa.


O Sloveniji pred ESČP lahko preberete tukaj.

 

Izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice

V skladu s 46. členom EKČP je Odbor ministrov Sveta Evrope zadolžen za nadzorovanje izvrševanja sodb ESČP s strani držav pogodbenic. Odbor ministrov Sveta Evrope nadzira države, ki so obtožene kršitve pravic iz EKČP, pri sprejemanju potrebnih ukrepov za odpravo posledic predhodnih kršitev ter pri prizadevanju za preprečevanje enakovrstnih kršitev pravic v prihodnje.

 

nazaj