Skoči na vsebino

VOJISLAV ŠUC

25. obletnica vstopa RS v OZN – pogled iz Ženeve

Spomin na viharna leta po osamosvojitvi Slovenije in naše vstopanje v mednarodne organizacije me vodi v majske dni leta 1992, ko smo na zunanjem ministrstvu nestrpno pričakovali odločitev Generalne skupščine OZN o sprejemu Slovenije v članstvo. Ob čakanju, kaj se bo zgodilo v New Yorku, in skorajda pregorelih telefonih sem kot svetovalec v takratnem sektorju za mednarodne organizacije že 12. maja prejel veselo novico, vendar ne iz New Yorka, kamor so bile uprte vse oči, temveč nepričakovano iz Ženeve, da je generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije soglasno sprejela Slovenijo v svoje članstvo. Veselje je bilo nepopisno. To je bilo jasno znamenje slovenski vladi, da je sprejetje v OZN tik pred vrati, kar se je nato zgodilo 22. maja. Svetovna zdravstvena organizacija mi je zaradi tega ostala v trajno lepem spominu.

 

V letih, ki so sledila, je ugled Slovenije med članicami zaradi prizadevnosti in zavzetosti pri obravnavi pomembnih svetovnih vprašanj hitro naraščal. Na slovensko delovanje je v zgodnjih letih močno vplival razvoj vojne na Balkanu. Ob spremljanju vesti o množičnih grozodejstvih in humanitarni nesreči, ki je sledila, je slovenski narod od blizu spoznal, kako pomembna sta mir in varnost. Ob tisočih prebežnikov iz držav nekdanje Jugoslavije, ki smo jih takrat sprejeli v Sloveniji, je vzklilo spoznanje, kaj pomeni sočutje in pomoč tistim, ki jih prizadene nesreča. Samoumevno je, da smo te vrednote vtkali tudi v politiko, ki jo zastopamo v OZN in drugih mednarodnih organizacijah. S humanitarno tragedijo smo se znova soočili po več kakor dvajsetih letih, tokrat kot posledico nemirnega Bližnjega vzhoda. Humanitarne agencije OZN so nam, tako kot v preteklosti, spet priskočile na pomoč.

 

»Slovenija je država, ki je utemeljena na človekovih pravicah,« je moj odgovor številnim veleposlanikom v Ženevi, ki me sprašujejo, od kod tolikšna privrženost Slovenije človekovim pravicam in pravni državi. In res, človekove pravice, ki so bile temelj naših zahtev po samostojni državi, so postale, lahko rečemo, narodov genski zapis, sestavni del naših načrtov, razmišljanj in vizij, ki jih delimo z drugimi članicami OZN.

 

V Ženevi, ki velja znotraj sistema OZN za središče človekovih pravic in humanitarnih zadev,  smo s ponovnim članstvom v Svetu OZN za človekove pravice potrdili sloves, ki ga uživamo s poudarjanjem človekovih pravic na vseh področjih našega življenja. Slovenija je že bila članica Sveta v letih od 2007 do 2010, zdaj pa smo sredi triletnega članstva že drugič, z ambicijo, da prihodnje leto prevzamemo vlogo predsednika Sveta za človekove pravice. Kakšen vrtoglav preskok od leta 1989, ko se je slovenska civilna družba skozi takrat malo komu znan Odbor za človekove pravice bojevala za samostojnost države, pa do danes, ko smo postali ugledna članica OZN in njenih pomembnih teles. Takrat so na kaj takega pomislili le najbolj drzni.

 

Verjamem, da ni pretirano, če rečemo, da je čas, v katerem živimo, zelo zahteven in zapleten za multilateralizem nasploh, še zlasti pa za uveljavljanje človekovih pravic v svetu. Mednarodna skupnost se je znašla v nekem vmesnem obdobju – med starim, verjetno že iztekajočim se mednarodnim redom in pričakovanjem novega modela trajnostnega globalnega sodelovanja. Seveda bosta spoštovanje človekovih pravic in boj proti neenakosti in diskriminaciji (in ne BDP) v svetu, ki prihaja, postala vse bolj pomemben kazalnik, ki bo določal, koliko je posamezna družba razvita.

 

Nevarni trendi v današnjem svetu gredo v smeri delitve ljudi po etničnih, verskih in drugih parametrih, v smeri delitve na nas, ki se vrednotimo višje, in njih, ki jih vrednotimo nižje. Prav tako sta pod pritiskom mednarodno sodelovanje in odprtost družb, poraja se strah pred »zunanjim«, ki ga širi terorizem, izkoriščajo pa ga tudi nekatere notranje politične sile. Strah in negotovost usmerjata ljudi navznoter, da se zapirajo se pred zunanjim svetom. Menim, da se vrednote Slovenk in Slovencev prav gotovo ne skladajo s temi pogledi in da pri nas še vedno veljajo načela, skladna z načeli Ustanovne listine OZN – vera v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka, ohranjanje pravičnosti in družbenega napredka z več svobode.

 

Prav tako bo pomembno v prihodnje ohraniti ravnovesje med tremi glavnimi stebri OZN – mirom, razvojem in človekovimi pravicami. Trditev nekdanjega generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, da mora svet podpirati vse stebre skupaj, sicer ne bo noben uspešen, še vedno ostaja v srcu delovanja OZN. Prav tako velja opozoriti na misel nekdanjega namestnika generalnega sekretarja Jana Eliassona, da človeštvo ne bo uživalo varnosti brez razvoja, ne bo uživalo razvoja brez varnosti in ne bo uživalo nič od navedenega brez spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava.

 

Človekove pravice se prepletajo tudi skozi vse cilje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je za prihodnost sveta neizmernega pomena. Agenda 2030 uteleša novo matriko horizontalnega in povezovalnega razvoja z trajnostno usmeritvijo tako znotraj posameznih držav in sveta kot celote. Prav OZN in njene specializirane agencije, med drugim ILO, WHO, UNIDO, v tem času igrajo ključno vlogo katalizatorja tega procesa, ter usmerjajo in spodbujajo uresničevanje agende, ki bo zagotovila skladen trajnostni razvoj za vse človeštvo. Vesel sem, da je Slovenija pristopila k temu projektu z vso vnemo in energijo ter da bo vizija Slovenije 2050 in naša nacionalna strategija razvoja do leta 2030 čim tesneje vpela cilje Agende 2030 v svoje lastne cilje razvoja.

 

Svoje misli bi rad posvetil tudi eni od prednostnih tem, za katere se Slovenija zavzema v mednarodnih organizacijah – enakosti med spoloma. Brez enakopravne udeležbe žensk v družbenem, političnem in ekonomskem življenju svet zaostaja v vseh pogledih, saj ženske sestavljajo polovico svetovnega prebivalstva. Ponosen sem, da imamo v Sloveniji eno najmanjših razlik v plačah med spoloma, da so Slovenke bolj navzoče na trgu dela kot v drugih zahodnih razvitih državah, prav tako praviloma ne prekinjajo poklicnega življenja v obdobju oblikovanja družine. Te vrednote so ključne za nadaljnji razvoj družb, OZN pa za Slovenijo pomeni najširšo platformo, kjer skozi pristen dialog uspešno spodbujamo in uveljavljamo enakost med spoloma na svetovni ravni.