Skoči na vsebino

BLANKA JAMNIŠEK

Misli in spomini ob 25. obletnici vstopa Republike Slovenije v Organizacijo združenih narodov

Spominjam se, kako smo vzneseno razglasili neodvisnost Republike Slovenije in kako zelo smo si želeli mednarodnega priznanja svoje državnosti in uradne vključitve v OZN, kar se je zgodilo po dolgih mesecih prizadevanj 22. maja 1992. Želeli smo biti del družine narodov, ki jih druži cilj varovanja mednarodnega miru in varnosti, razvijanja prijateljskih odnosov, mednarodnega sodelovanja na različnih področjih ter spoštovanja temeljnih človekovih pravic in dostojanstva.

 

Od leta 1991 sem sodelovala pri raznovrstnih projektih promocije naše nove suverene države. Z zadovoljstvom sem si vedno prizadevala prispevati k njenemu uveljavljanju na različnih področjih ter k ugledu in prepoznavnosti v mednarodnem prostoru. Spoznavala sem, kako pomembna je načelnost, kako pomembni so razvejeni prijateljski mednarodni odnosi, koliko šteje iskreno prizadevanje za spoštovanje mednarodnega prava, kako pomembno je delovanje na različnih področjih, na katerih naši sodržavljani dosegajo vrhunske rezultate v svetovnem merilu. Slovenijo smo predstavljali kot novo državo, zavezano načelom Organizacije združenih narodov. Leta 1991 si nisem predstavljala, da mi bo – nekoč v prihodnje – ponujena priložnost in čast, da zastopam Republiko Slovenijo pri OZN, kar se je zgodilo dvajset let pozneje.

 

Mandat veleposlanice, stalne predstavnice pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, sem opravljala v obdobju 2011–2015. Na Dunaju, ki je tretje multilateralno središče na svetu, imajo sedež številne specializirane agencije in uradi OZN, ki vsak na svoj način prispevajo k uveljavljanju ciljev OZN. V mojem mandatu je bilo po daljšem obdobju združeno multilateralno diplomatsko delovanje Slovenije na Dunaju, kar je razvidno iz naziva. Delovanje v okviru OVSE, ki kot največja regionalna organizacija na svetu obravnava celovito varnost, je z mnogih vidikov politično, čeprav na regionalni ravni, dopolnjevalo vidnost slovenskih aktivnosti v OZN na Dunaju. V dunajskem diplomatskem zboru sem se odlično počutila, saj smo z eno najmanjših ekip sploh s svojimi načeli, stališči in delovanjem pridobivali mednarodni ugled. Hvaležna sem vsem članom diplomatskega osebja v takratnem stalnem predstavništvu, ki so s svojim delom in zavzetostjo prispevali svoj delež k ugledu Slovenije.

 

Kot takrat ena od 31 držav na svetu, ki ima na svojem ozemlju jedrsko elektrarno, je Slovenija zgledno sodelovala z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), v kateri je bilo zaposlenih kar precej slovenskih strokovnjakov, s katerimi smo odlično sodelovali. V preteklosti je bila naša država dvakrat članica Sveta guvernerjev IAEA in je jeseni 2016 začela nov mandat. V mandatu 2011–2015 smo s pomočjo posebnega odposlanca za nasledstvena vprašanja rešili vsa dotlej nerešena vprašanja po nasledstvu v tej agenciji in s tem postavili zgled, kako se je mogoče med državami naslednicami SFRJ in mednarodno organizacijo dogovoriti o rešitvi nasledstvenega vprašanja.

 

V podporo mednarodni varnosti je Slovenija skozi vsa leta zagotavljala politično podporo ratifikaciji Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) in podpirala delovanje organizacije CTBTO, ki ima sedež na Dunaju, saj je bilo neširjenje jedrskega orožja ena od njenih zunanjepolitičnih prednostnih področij. Z namenom približevanja svetu brez jedrskega orožja smo budno spremljali Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) ter, kolikor je bilo mogoče glede na kadrovske omejitve, tudi druge skupine, ki so se ukvarjale s podobnimi dejavnostmi, npr. z zajezitvijo širjenja jedrskega blaga z dvojno rabo.

 

V Organizaciji združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), katere mandat je vključujoč in trajnostni industrijski razvoj, je bila Slovenija zaznana kot velika donatorica per capita, vidna je bila slovenska razvojna podpora skozi industrijske projekte v tretjih državah. Z UNIDOM je v tem obdobju obnovil sodelovanje ICPE (International Center for Promotion of Enterprises) s sedežem v Ljubljani; ta je štirideset let pred tem sklenil prvo pogodbo o sodelovanju, ki jo je bilo treba nadgraditi s sodobnimi cilji in dejavnostmi.

 

Dejavni smo bili na vrsti področij v okviru UNODC (United Nations Office on Drugs and Crime). V Komisiji za preprečevanje kriminala in kazensko sodstvo (CCPCJ) je bila Slovenija skupaj z Argentino, Belgijo in Nizozemsko pobudnica oblikovanja mednarodnopravnega sodelovanja – MLA (Mutual Legal Assistance). Čeprav ta projekt takrat še ni uspel, z leti pridobiva podporo. V prizadevanjih za boj proti organiziranemu kriminalu (UNTOC) je takratni predsednik dr. Danilo Türk nastopil kot glavni govornik na konferenci leta 2012. Njegov nastop je bil odlično sprejet, čeprav ni šlo za običajno prakso, saj dotlej predsedniki držav niso sodelovali na tovrstnih konferencah. Kot podpredsednica Biroja UNTOC sem vodila diplomatska pogajanja v okviru Delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi z uspešnim inovativnim pristopom pri vključitvi vsaj nekaterih specializiranih nevladnih organizacij, kar je bila sicer dolgoletna težava, ker nekatere države ne želijo sodelovanja z nevladnimi organizacijami v okviru OZN. S strokovnjaki iz Slovenije smo aktivno sodelovali v Komisiji OZN za droge (UNODC – CND), ki se ukvarja s preprečevanjem dobave in trgovanja z drogami, preprečevanjem povpraševanja po drogah in preprečevanjem uživanja drog ter zdravljenjem odvisnosti od drog. Slovenija je bila zelo dejavna pri udejanjanju teh vsebin, tudi s prispevkom o pozitivnih strokovnih praksah in spoznanjih. V interesu naše države je bil pristop k vsem pravnim instrumentom v boju za preprečitev in ustavitev terorizma (takrat sta bila na vrsti še dva preostala pravna instrumenta), ki so bili obravnavani v okviru UNODC – TPB, ter je bila zavezana izvajanju resolucij na temo boja proti terorizmu ter Globalne strategije OZN za boj proti terorizmu.

 

V okviru izvajanja Konvencije proti korupciji (UNCAC) je Slovenija v tistem obdobju uspešno opravila mednarodni pregled ob odličnem sodelovanju pristojnih v naši državi. Prav tako je bila naša država ustanovna članica Mednarodne akademije za boj proti korupciji (IACA). Kot prva iz diplomatskega zbora sploh sem leta 2011 predala akreditive izvršnemu sekretarju IACA, ko je ta pridobila status mednarodne organizacije.

 

Čeprav v tistem obdobju nismo bili članica vesoljske agencije UNOOSA, ki se ukvarja z miroljubno rabo vesolja, je bila v njej zaposlena slovenska državljanka, s katero smo tvorno vzdrževali stike in sodelovali, tako kot z drugimi Slovenci, zaposlenimi na uradih in agencijah OZN na Dunaju, kar mi je bilo v veliko zadovoljstvo. Ponosna sem bila nanje za njihov prispevek k ciljem OZN in hvaležna strokovnjakom, ki so prihajali iz Slovenije in so aktivno sodelovali pri delu v OZN.

 

Odnosi z informacijsko pisarno OZN (UNIS) so se med mojim mandatom poglobili in razširili. Spodbujali smo delovanje Slovenije v OZN in OZN v Sloveniji. Izdan je bil priročnik OZN v slovenščini Skupaj močnejši, promovirali smo izobraževanje o otrokovih pravicah z odlično obiskano razstavo o slovenskem projektu Naše pravice v prostorih OZN, razvili smo redne obiske študentskih skupin na sedežu OZN na Dunaju ter predstavitve delovanja OZN po Sloveniji. Začeli smo vključevati slovenske otroke v natečaje na temo izražanja o človekovih pravicah, kjer so bili slovenski dijaki nekajkrat celo med zmagovalci in prejemniki nagrad za filme o človekovih pravicah. Kot veleposlanica, stalna predstavnica Slovenije sem bila zelo ponosna na našo mlado generacijo zaradi iskrenega prizadevanja in dosežkov, ki služijo plemenitim ciljem OZN.

 

Zadovoljna sem bila zaradi spoštovanja in ugleda naše države v okviru OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacij na Dunaju, kjer smo si pridobili dragoceno specifično težo v mednarodnem okolju. Počaščena sem tudi zaradi osebnega spoštovanja, ki so mi ga izkazovali v diplomatskem zboru zaradi odličnega sodelovanja s številnimi kolegi in povsod, kjer sem bila v profesionalnih stikih med svojim mandatom stalne predstavnice Republike Slovenije na Dunaju.