Časnik Finance je 26. oktobra objavil članek Luke Dekleve Humarja "Minister Rupel rad nakaže večmilijonske honorarje". Članek je površen, v temelju pa neresen in neresničen. Za to ni potrebe ali razloga. Vsi podatki javnega značaja so vedno in dosledno dosegljivi pri naših službah in celo na spletnih straneh.

Poglejmo dejanski položaj. Med letoma 2000 in 2004 je MZZ za avtorske honorarje porabilo 83,5 milijona sit. Leta 2004 (prvo leto članstva v EU in NATO) je porabilo 31 milijonov, leta 2005 (predsedovanje OVSE) 42 milijonov, leta 2006 pa 31 milijonov sit.

Minister dr. Dimitrij Rupel ne odloča o honorarjih, ne izbira pogodbenih strank, ne podpisuje pogodb in ne nakazuje honorarjev sodelavcem MZZ. Nenavadno je trditi, da "rad" počne nekaj, česar v resnici ne počne. Pogodbe podpisuje generalni sekretar MZZ. Vsaka pogodba z MZZ ima svojega skrbnika (ki je diplomat MZZ), za vsako pa obstaja tudi ustrezen izdelek.

Seveda pa imajo MZZ, vsa ministrstva v Sloveniji in vse vlade na svetu poleg uslužbencev tudi zunanje ali honorarne sodelavce. Kot je znano, vse državne ustanove v Sloveniji in po svetu sklepajo pogodbe s svojimi in tujimi strokovnjaki, z raziskovalnimi in akademskimi ustanovami, ki jim plačujejo ustrezne honorarje. Tega ne bi počeli le v primeru, ko bi verjeli, da je vse znanje na svetu zgoščeno pri državni upravi in v ministrstvih; in v primeru, ko bi lahko v državni upravi zaposlili vse strokovnjake in avtorje, ki kakorkoli prispevajo pri oblikovanju strokovnih podlag za odločanje v državi.  Pogodbe sklepajo  in honorarje plačujejo tudi založbe in časniki, npr. Finance, saj bi v nasprotnem primeru veljalo, da vse vedo in znajo le uredniki. V MZZ so poleg majhnega števila administrativnega osebja zaposleni le diplomati, ki ne obvladajo vseh znanj, ki so potrebna za delovanje MZZ. Novinar Financ omenja podjetje Praetor. To podjetje skrbi za ustrezne postopke (svetovanje) pri javnih naročilih, z njim pa sodelujemo že od leta 2002. V letu 2006 smo podjetju izplačali 13.890.000 sit.

V slovenskem MZZ je zaposlenih okrog 580 ljudi, naših 41 veleposlaništev deluje v 73 državah, medtem ko je znano, da imajo nekatera zunanja ministrstva na voljo tudi po tisoč diplomatov na eno državo.

V MZZ sklepamo pogodbe in "nakazujemo" honorarje v skladu s proračunom, ki ga sprejema Državni zbor, porabo sredstev pa nadzira poleg notranje revizije tudi Računsko sodišče. To glede honorarjev za leto 2005 ni imelo pripomb.