Ljubljana, 18. julija 2008 - Prepričan sem, da se mi nikakor ne more očitati »nespoštovanje in delovanje mimo zakonodaje« v primeru imenovanja uslužbenke MZZ v naziv pooblaščena ministrica. Kot razumem, je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS ugotovila, da v aneksu o premestitvi uslužbenke iz MZZ v Sovo manjka določba, po kateri bi uslužbenka morala opraviti obvezno šestmesečno poskusno dobo. Aneks je pripravila strokovna služba, sam pa nisem bil njegov podpisnik. Tudi ustrezno dokumentacijo za podaljšanje opravljanja izpita za izvrševanje dolžnosti in pooblastil uradne osebe je pripravila strokovna  služba.

Na podlagi aneksa o premestitvi je bila uslužbenka imenovana v naziv podsekretar, ki je najnižji naziv, ki se lahko uporablja na delovnem mestu, na katerem je opravljala svoje naloge, nato pa je naslednje leto zaradi odličnih ocen iz preteklih let napredovala v naziv sekretar. Z listinami se lahko dokaže, da je bila strokovna služba Sove tista, ki je ugotovila, da uslužbenka izpolnjuje vse pogoje za napredovanje v ta naziv, me o tem obvestila ter pripravila ustrezne individualne akte za napredovanje.

Razumem, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS morala zaradi napak strokovne službe Sove posledično razveljaviti vse akte uslužbenke, ki so bili izdani od njene začasne premestitve iz MZZ v Sovo leta 2006 naprej, in posledično tudi odločbe in anekse, ki jih je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo ob vrnitvi uslužbenke v MZZ in imenovanju v naziv pooblaščena ministrica, čeprav je bilo ugotovljeno, da sicer uslužbenka izpolnjuje prav vse pogoje, ki se zahtevajo za imenovanje v ta diplomatski naziv.

V mednarodnih krogih – in tudi pri nas – je povsem običajno, da ljudje, ki opravljajo vodstvene funkcije, želijo nadalje sodelovati z uslužbenci, ki so se izkazali pri svojem delu. Po mojem mnenju to prav gotovo ni nepotizem.