NOVICA

15. 5. 2014

Minister Erjavec in predsednik ICC Song za krepitev pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča

Foto: STA

Ljubljana, 15. in 16. maja 2014 – 15. in 16. maja 2014 so se na Brdu pri Kranju srečali predstavniki vzhodnoevropske skupine držav OZN in zainteresiranih držav opazovalk ter razpravljali o spremembah Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), sprejetih v Kampali, s posebnim poudarkom na kaznivem dejanju agresije. V želji spodbuditi univerzalnost Rimskega statuta so govorili tudi o dosežkih in izzivih sodišča. Seminar je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z Lihtenštajnom in Globalnim inštitutom za preprečevanje agresije. Njegov namen je bil opomniti na zgodovinski pomen sprememb Rimskega statuta glede kaznivega dejanja agresije in vojnih hudodelstev, sprejetih v Kampali junija 2010, ter spodbuditi države k njihovi ratifikaciji in uveljavitvi. Seminar je bil organiziran v okviru aktivnosti v podporo uveljavitve pristojnosti sodišča glede kaznivega dejanja agresije. (http://crimeofaggression.info/). Po uveljavitvi sprememb iz Kampale, bo MKS postalo prvo mednarodno sodišče po procesih v Nürnbergu in Tokiu po 2. svetovni vojni, ki bo lahko preiskovalo kazniva dejanja agresije.

 

Med govorniki so bili slovenski zunanji minister Karl Erjavec, predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča Sang-Hyun Song, generalni podsekretar OZN za pravne zadeve Miguel de Serpa Soares, predsednica Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta Tiina Intelmann in slovenski ustavni sodnik in član komisije OZN za mednarodno pravo dr. Ernest Petrič. Udeležence je nagovoril tudi bivši predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, prek video povezave pa sta jih pozdravila generalni sekretar OZN Ban Ki-moon in Benjamin B. Ferencz, nekdanji glavni ameriški tožilec na nürnberškem procesu. Na seminarju so govorili številni vodilni strokovnjaki, predstavniki akademskih krogov in civilne družbe.

 

Zunanji minister Erjavec je uvodoma izrazil močno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Povedal je, da je ena od prednostnih usmeritev Slovenije spoštovanje človekovih pravic, načel pravne države in miroljubne politike. Zavzel se je za dialog o izzivih, pred katerimi je danes sodišče. "Mednarodno kazensko sodišče trenutno obravnava različne situacije. Obžalujemo, da v nekaterih primerih, kjer prihaja do množičnega nasilja in zločinov, ne more ukrepati, na primer v Siriji in Severni Koreji." Po ministrovem mnenju taki primeri kažejo, da si je treba še naprej prizadevati za krepitev pristojnosti MKS pri obravnavanju množičnih zločinov in nasilja, tudi kaznivih dejanj agresije. Erjavec je poudaril pomen preprečevalne vloge MKS, opozoril, da nihče ne more biti nad zakonom, in pozval države k ratifikaciji sprememb iz Kampale. "Gre predvsem za orodje za zaščito majhnih držav, saj so agresorji vedno velike države," je dejal.

 

Generalni sekretar OZN je v video nagovoru pohvalil spremembe iz Kampale kot zgodovinski dosežek: "V en glas smo se uprli politiki nekaznovanja najhujših kaznivih dejanj mednarodnega pomena. Zahtevali smo, da se preiskuje tudi odgovornost za agresijo, najhujšo obliko nezakonite uporabe sile." Generalni podsekretar OZN za pravne zadeve Soares je pohvalil države vzhodnoevropske regije za njihovo podporo sodišču in poudaril, kako pomembna je kampanja za uveljavitev sprememb. "OZN lahko doseže cilj spodbujanja miru in varnosti ter razvoja in spoštovanja človekovih pravic, samo če bodo mednarodna hudodelstva ustrezno kaznovana," je poudaril. Predsednica Intelmannova je dejala, da bi morale države čim hitreje ratificirati obe spremembi iz Kampale, saj "gre za temeljno orodje za vzpostavitev mednarodnega reda na podlagi jasnih pravil, ko je zakon močnejši od sile."

 

Predsednik sodišča Song je poudaril, da je "vzpostavitev MKS in širšega sistema Rimskega statuta spremenila način, kako svet razmišlja o mednarodnih hudodelstvih – in vse bolj tudi kako se nanje odziva". Države je pozval, naj podprejo prizadevanja sodišča in se zavzamejo za njegovo univerzalno pristojnost. Pomembno je, da sodišče dobi možnost za preiskavo kaznivih dejanj agresije, t.j. dejanj političnih in vojaških voditeljev, ki so odgovorni za najhujše oblike uporabe sile proti drugim državam. Predsednik Song se je zahvalil Sloveniji za vztrajno in odločno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču ter za njen prispevek v Sklad za žrtve.

 

Ob koncu prvega dne seminarja je državni sekretar Bogdan Benko priredil sprejem za udeležence, na katerem je bil slavnostni govornik bivši predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.

 

Na strokovnih panelih so govorniki in udeleženci razpravljali o vprašanjih, ki se utegnejo pojaviti v procesu ratifikacije in uveljavljanja sprememb, si izmenjali izkušnje in se seznanili z dodatnimi viri, ki jih je mogoče uporabiti za ta namen.

 

Razprava je potrdila, da so države vzhodnoevropske regije na čelu globalnih prizadevanj za pregon voditeljev držav, odgovornih za najhujše oblike nezakonite uporabe sile proti drugim državam.

 

Štiri članice Mednarodnega kazenskega sodišča iz Vzhodne Evrope (Estonija, Hrvaška, Slovaška in Slovenija) so ratificirale spremembe iz Kampale, ki sodišču omogočajo pregon kaznivih dejanj agresije in uporabe nekaterih vrst orožja v nemednarodnih oboroženih spopadih. Na seminarju je še pet držav vzhodnoevropske skupine potrdilo, da nameravajo še letos ratificirati spremembe (Albanija, Češka, Gruzija, Makedonija in Poljska), preostalih devet članic skupine pa si prizadeva za dokončanje ratifikacijskega procesa (Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Latvija, Litva, Madžarska, Moldavija, Romunija in Srbija). Regija ostaja na prvem mestu po deležu ratifikacij spremembe v zvezi s kaznivim dejanjem agresije.

 

Seminar je bil namenjen tudi spodbujanju univerzalne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, ki se je od ustanovitve leta 2002 uveljavilo kot pomemben dejavnik mednarodnega sistema. "Najpomembnejši dosežek MKS je, da je vzpostavilo novo paradigmo mednarodnega kazenskega pravosodja. Danes se ga več ne da ignorirati," je poudaril predsednik Sang-Hjun Song. Na seminarju je Armenija seznanila udeležence, da je začela delovati v smeri, da postane pogodbenica Rimskega statuta.

Ob koncu seminarja je spregovorila še državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj.

 

Ob robu seminarja se je predsednik sodišča Song sestal z zunanjim ministrom Erjavcem. Pogovarjala sta se o sodelovanju med Slovenijo in MKS, o zadržkih afriških držav in možnosti, da se sodišče obravnava primer Sirije. Državni sekretar Bogdan Benko se je sestal z veleposlanico Tiino Intelmann in podsekretarjem Miguelom de Serpo Soaresom. Poudaril je, da Slovenija podpira mednarodno kazensko pravosodje in še zlasti delo sodišča. Sogovorniki so pohvalili vidno vlogo Slovenije in jo spodbudili, naj nadaljuje prizadevanja na tem področju.
 
Program
Informacija
Izjava predsednika MKS Songa
Izjava generalnega podsekretarja za pravne zadeve Soaresa
Video nagovor generalnega sekretarja OZN Bana Ki-moona
Video nagovor nekdanjega glavnega tožilca na nürnberškem procesu Benjamina B. Ferencza
Skupno pismo