Skoči na vsebino

ZAHODNI BALKAN

Zahodni Balkan je za Slovenijo strateškega pomena, saj zaradi neposredne bližine predstavlja naravno gospodarsko in varnostno zaledje Slovenije. Slovenija tako zasleduje cilj krepitve in poglobitve odnosov z državami Zahodnega Balkana, poglobitve regionalnega sodelovanja med njimi in podpore približevanju in vključevanju držav Zahodnega Balkana v Evro-atlantske povezave.

 

Politično sodelovanje z državami Zahodnega Balkana Slovenija realizira z ohranjanjem in krepitvijo rednih stikov s posameznimi državami regije. Slovenija tako vzdržuje redno dinamiko bilateralnih obiskov na najvišjih ravneh, kot tudi na ravni zunanjega ministra in drugih resornih ministrov, tako v Sloveniji kot tudi v državah Zahodnega Balkana. Slovenija tudi v okviru različnih mednarodnih organizacij podpira politične procese in aktivnosti, z namenom promocije stabilnosti in napredka v reformnem procesu držav Zahodnega Balkana. 

 

Slovenija cilju zagotavljanja stabilnosti, reformnega napredka, trajnostnega gospodarskega razvoja ter krepitve političnega dialoga regije, s ciljem trajne pomiritve, sledi tudi v kontekstu spodbujanja vsestranskega sodelovanja med državami regije. Slovenske aktivnosti so usmerjene k promociji dobrososedskih odnosov, k ustvarjanju podlage za učinkovito reševanje odprtih bilateralnih vprašanj in h krepitvi regionalnega sodelovanja.

 

Evroatlantske integracije


Približevanje Evropski uniji še vedno predstavlja ključno motivacijo za reforme v državah Zahodnega Balkana. Slovenija nadaljuje s politično podporo kandidatkam in potencialnim kandidatkam za članstvo v EU oz. širitvenim procesom znotraj EU. Slovenija se aktivno zavzema za ohranitev evropske perspektive za vse države Zahodnega Balkana, tako v okviru struktur Sveta EU, kot tudi v bilateralnih stikih z državami članicami.

 

V kontekstu širitvenega procesa EU Slovenija poudarja pomen širitvene politike kot najuspešnejšega orodja EU za zagotavljanje stabilnosti in napredka regije. Slovenska zunanja politika se ustrezno in ažurno odziva ter sooblikuje razvoj dogodkov v regiji, tako v samostojnih pobudah, kot v okviru organizacij, katerih članica je. Slovenija na zasedanja EU na vseh ravneh uvršča razmere v regiji, širitev EU in druge pobude, ki pripomorejo k razvoju Zahodnega Balkana, mobilnosti državljanov, prevzemanju standardov EU in povezanosti med državami regije in regije z Evropo.


Slovenija je prav tako pobudnica poglobljenega regionalnega sodelovanja, ne samo med državami regije, ampak tudi med regijo in državami EU. Povezovanje EU z regijo, ne samo na simbolni ravni, ampak preko konkretnih prometnih, infrastrukturnih in energetskih projektov, je postala ena izmed prioritet. Brdo-Brijuni proces je služil kot katalizator za pobude, ki so nastale po njem, kot so Berlinski proces, WB6.

 

Zahodni Balkan ostaja tradicionalna prioriteta delovanja Slovenije tudi znotraj Nata. Deklaracija varšavskega Vrha Nata navaja Zahodni Balkan kot regijo strateškega pomena za Nato. Kot tako jo vidi tudi Slovenija. Aspirantkam za članstvo in partnerkam na Zahodnem Balkanu pomagamo na političnem in strokovnem nivoju pri približevanju ali sodelovanju z Natom. Tako skozi politično-varnostne konzultacije, obiske na visoki ravni, kot tudi na sedežu Nata. Zelo uspešno smo opravljali vlogo Natovega kontaktnega veleposlaništva v Skopju in kasneje v Podgorici.

 

Gospodarsko sodelovanje


Zahodni Balkan je drugi najpomembnejši trg glede na obseg medsebojne blagovne menjave; glede na podatke za leto 2013 je delež slovenskega izvoza na trge teh držav znašal 14 % (enako leto poprej), iz regije pa uvažamo 8,6 % (l. 2012 7,9 %) celotnega uvoza RS. Po pomembnosti posameznih trgov v blagovni menjavi si sledijo: Hrvaška, Srbija, BiH, Makedonija, Črna gora, Kosovo, Albanija. V l. 2013 se je v primerjavi z l. 2012 povečal izvoz na Hrvaško (za 6,3 %), Makedonijo (8,6 %) in v Srbijo (1,6 %); sicer pa je obseg blagovne menjave za skoraj 5 % večji kot v letu 2012.

 

Po podatkih Banke Slovenije za leto 2012 je v regijo Zahodnega Balkana usmerjena velika večina, to je 70,3 % neposrednih investicij slovenskih podjetij oziroma vrednostno 3,938 mrd EUR (prvo mesto zavzema Hrvaška z 1.509,1 mio EUR, sledijo pa Srbija z 1.331,5 mio EUR, BiH s 572,9 mio EUR, Makedonija s 354,7 mio EUR, Črna gora s 118,6 mio EUR, Kosovo z 51,2 mio EUR). RS je tudi med najpomembnejšimi investitorji v posameznih državah ZB.

 

Več gospodarskih kazalcev po posameznih državah je na voljo tukaj.

 

Iz držav Zahodnega Balkana (razen iz Albanije in Kosova) je v letu 2013 k nam prispelo 140.798 turistov, ki so ustvarili 469.750 nočitev (vir: SURS). V primerjavi z letom poprej je RS v letu 2013 iz te regije zabeležila 9,4 % več prihodov turistov ter 46,1 % več nočitev. Število nočitev iz regije predstavlja 8 % vseh tujih nočitev (v kar pa niso štete nočitve turistov iz Albanije in Kosova).

 

Mednarodno razvojno sodelovanje


V 2015 je bilo Zahodnemu Balkanu namenjenih 10.414.270 EUR oziroma 53 odstotkov razpoložljive dvostranske uradne razvojne pomoči. V obdobju od leta 2010 do 2015 je Slovenija Zahodnemu Balkanu namenila 51.158.908 EUR oziroma 67 odstotkov razpoložljivih sredstev za dvostransko mednarodno razvojno sodelovanje. 

 

S projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenija podpira področja, ki so skladna z vsebinskimi prednostnimi usmeritvami razvojnega sodelovanja Slovenije in za katera v partnerskih državah obstaja potreba in interes, izražena v nacionalnih strategijah razvoja. Slovenija se osredotoča na krepitev dobrega upravljanja in pravne države, z izmenjavo izkušenj in prenosom slovenskega znanja v reformnih procesih v okviru pristopanja k EU, na dvig ravni tehnične usposobljenosti uradnikov v partnerskih državah zlasti na usklajevanje njihove zakonodaje z zakonodajo Evropske unije, na varovanje okolja, predvsem na trajnostno gospodarjenje z vodami, ter na krepitev civilne družbe s projekti izobraževanja in ozaveščanja o človekovih pravicah, krepitvi vloge žensk ter skrbi za dobrobit otrok.

 

Slovenska prisotnost v regiji


RS je s pripadniki SV in policije, s civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki, strokovnjaki, diplomati in drugim osebjem nadaljevala s sodelovanjem v operacijah in misijah, ki jih različne mednarodne organizacije in EU izvajajo na območju Zahodnega Balkana.

 

Aktualni podatki o številu pripadnikov SV v regiji so na voljo tukaj.

 

O sodelovanju slovenske policije v mednarodnih civilnih misijah si lahko preberete tukaj.