Skoči na vsebino

ODGOVORNOST ZAŠČITITI - R2P

Koncept OZN "Odgovornost zaščititi" (Responsibility to Protect- R2P) je bil sprejet  s soglasjem držav članic Organizacije združenih narodov na Vrhu 2005 in je  zapisan v Sklepnem dokumentu Vrha OZN  na 60. Zasedanju Generalne skupščine OZN septembra leta 2005.

 

Slovenija od samega začetka aktivno podpira razvoj koncepta R2, ki je izbran tudi kot zunanjepolitična prioriteta  RS v Deklaraciji o zunanji politiki, ki jo je sprejel Državni zbor RS julija 2015 in Strategiji slovenske zunanje politike, ki ga je sprejela Vlada RS na predlog Ministrstva za zunanje zadeve RS.
 
Odgovornost zaščititi pomeni, da ima vsaka država dolžnost, da na svojem ozemlju ščiti prebivalstvo pred genocidom, vojnimi  hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. Mednarodna skupnost ima odgovornost, da pri tem državam pomaga, da preko OZN uporabi primerna diplomatska, humanitarna in ostala miroljubna sredstva.

 

Normativni okvir je postavljen v treh stebrih, ki  naj bi  naslavljali odgovornosti ob primerih grozodejstev: genocida, vojnih hudodelstev, etničnega čiščenja in. hudodelstev zoper človečnost. V prvem stebru je poudarjena primarna odgovornost države, da ščiti prebivalstvo. V  drugem stebru  je naslovljeno sodelovanje države in mednarodne skupnosti. V tretjem stebru  pa so našteti ukrepi mednarodne skupnosti, da uporabijo primerna diplomatska,  humanitarna in druga miroljubna sredstva, da bi pomagala zaščititi prebivalstvo pred grozodejstvi.

 

Člena Sklepnega dokumenta Vrha OZN  na 60. Zasedanju Generalne skupščine OZN septembra leta 2005, ki govorita o  odgovornosti zaščititi, sta eden bistvenih  takratnih dosežkov GS OZN in se  glasita.

 

138. člen
"Vsaka posamezna država ima odgovornost zaščititi svoje prebivalstvo pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. Ta odgovornost obsega preprečevanje teh hudodelstev, s primernimi in potrebnimi sredstvi. To odgovornost sprejemamo in bomo ravnali v skladu z njo. Mednarodna skupnost naj ustrezno spodbuja države in jim pomaga pri izpolnjevanju te odgovornosti ter podpira Združene narode pri vzpostavljanju zmogljivosti zgodnjega opozarjanja."

 

139. člen
"Mednarodna skupnost ima tudi odgovornost, da prek Združenih narodov uporabi primerna diplomatska, humanitarna in ostala miroljubna sredstva v skladu s VI in VIII poglavjem Ustanovne listine, da bi pomagala zaščititi prebivalstvo pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. V zvezi s tem smo pripravljeni sprejeti pravočasne in odločne kolektivne ukrepe prek Varnostnega sveta, v skladu z Ustanovno listino, vključno s VII. poglavjem, na podlagi vsakega posameznega primera ter, kadar je to primerno, v sodelovanju z ustreznimi regionalnimi organizacijami, če miroljubna sredstva ne bi zadostovala in državne oblasti očitno niso zaščitile svojega prebivalstva pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. Poudarjamo potrebo, da Generalna skupščina OZN nadaljuje obravnavo odgovornosti zaščititi prebivalstvo pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost ter njenih posledic, upoštevajoč načela Ustanovne listine in mednarodno pravo. Nameravamo se tudi zavezati, kot je to primerno in potrebno, da bomo pomagali državam pri ustvarjanju zmogljivosti za zaščito njihovega prebivalstva pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost ter tistim, ki so v nevarnosti, preden krize in konflikti izbruhnejo."

 

Generalni sekretar OZN je leta 2012 imenoval Posebnega svetovalca generalnega sekretarja za preprečevanje genocida  dr. Adama Dienga, ki je prvič poročal v VS OZN leta 2014. Leta 2013 je bila  Imenovana tudi posebna svetovalka generalnega sekretarja za R2P dr.Jennifer Welsh, a je marca 2016 odstopila in  posledično je bil na to mesto imenovan pomočnik GS OZN Ivan Šimonović. Generalni sekretar OZN je dal  tudi pobudo ''Human Rights Up Front'', katere namen je na operativni ravni okrepiti sistem OZN za preventivno delovanje in preprečevanje množičnih kršitev človekovih pravic.

 

Slovenija je ena od  držav, ki so zgodaj imenovale kontaktne točke (sedaj to funkcijo vrši  veleposlanica mag. Blanka Jamnišek) in ki  podpirajo delovanje Globalnega centra za odgovornost zaščititi, ki ga vodi dr. Simon Adams.  Poleg 55 držav, ki so  doslej imenovale svoje  nacionalne kontaktne točke za R2P, je  tudi EU kot edina mednarodna organizacija februarja 2016 imenovala kontaktno točko, ki je Christian Leffler.

 

Slovenija je aktivna članica skupine prijateljev R2P (v New Yorku in Ženevi) in je podpornica koncepta vse od njegovega oblikovanja, pri katerem je tudi dejavno sodelovala. Poudarjamo pomen preventivnega vidika koncepta.  Kot članica Skupine prijateljev R2P in skozi nacionalno kontaktno točko za R2P Slovenija spodbuja razpravo o odgovorni suverenosti, o preprečevanju mednarodnih hudodelstev in o uresničitvi teh načel v praksi. Ta tematika je  bila obravnavana tudi na Blejskem Strateškem Forumu 2015, v kateri je sodeloval posebni svetovalec GS OZN za preprečevanje genocida  dr. Adama Dieng.

 

Slovenija je bila prva gostiteljica regionalnega srečanja nacionalnih kontaktih točk   za Evropo in regionalne konference leta 2013 in je s to prakso nadaljevala leta 2015. Podobno srečanje načrtuje tudi v letu 2017. Globalno se nacionalne kontaktne točke srečujejo enkrat letno  v organizaciji Globalnega centra za odgovornost zaščititi na različnih lokacijah po svetu.

 

Slovenija je tudi članica skupine ACT (Accountability, Coherence and Transparency), t.j. skupine držav, ki si prizadevajo za večjo odgovornost, skladnost ter transparentnost dela VS OZN, in podpira prizadevanja, da države članice VS OZN ne bi glasovale proti resoluciji, ki bi imele za cilj pravočasno in odločno ukrepanje v primeru genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Skupina je 29. julija 2015 širšemu članstvu OZN predstavila osnutek kodeksa ravnanja glede delovanja VS OZN v primerih genocida, zločinov proti človečnost in vojnih zločinov (Code of Conduct regarding Security Council actions against genocide, crimes against humanity or war crimes). Predlagani dokument bi omogočil pristop vseh (ne samo stalnih) članic VS OZN, kar bi dalo zavezi večjo moralno težo. Kodeks  skupine ACT  je doslej podprlo  112 držav. Cilj je doseči vsaj 129 držav, kar  bi simbolično pomenilo dve tretjini članstva OZN.  Prav tako Slovenija podpira francosko-mehiško politično   pobudo o neuporabi veta članic VS OZN v primeru grozodejstev. Slovenija na vprašanje neuporabe veta v primeru množičnih grozodejstev opozarja tudi v razpravah v okviru reforme VS OZN, prav tako pa to izpostavljajo najvišji predstavniki naše države v govorih na splošnih razpravah GS OZN.

 

Slovenija je od 11.5.2016 ena od   držav podpornic "Kigali načel o zaščiti civilistov", ki so bila  sprejeta 29.5.2015 in vsebujejo dobre prakse oz. 18 priporočil za   učinkovito  implementacijo mednarodnih  zavez za zaščito civilistov.

 

Kot članica Sveta za človekove pravice  v obdobju 2016-2018 Slovenija opozarja na koncept odgovornosti zaščititi, s poudarkom na  potrebi po preventivnem delovanju, v splošnih razpravah  SČP in tematskih razpravah po državah. Svet za človekove pravice s svojimi mehanizmi (Univerzalni periodični pregled, posebni poročevalci, preiskovalne komisije in resolucije) predstavlja sistem zgodnjega  obveščanja in opozarjanja ter skupaj s pogodbenimi telesi dejansko že izvaja preventivni del koncepta R2P.


Ker je preprečevanje najbolj pomemben del delovanja  Slovenije v okviru podpore konceptu R2P smo na Ministrstvu za zunanje zadeve prevedli publikacijo OZN, ki govori o rizikih, kazalnikih in sprožilcih procesov, ki lahko pripeljejo do grozodejstev z namenom ozaveščanja.

 

Povezave na spletne strani, ki redno obravnavajo aktualne informacije na temo R2P: