Skoči na vsebino

KULTURNO SODELOVANJE

   • Azijsko evropska Fundacija

 

• Izgubljena in ponovno najdena Evropa

 

Forum slovanskih kultur

 

• Ustanova ALF

 

• Nove paradigme, novi modeli – Kultura v zunanjih odnosih EU

 

• Platforma LJUCOSINUS X

 

• Regionalno partnerstvo

 

• Sarajevski zvezki

 

• Srednjeevropska pobuda

 

 

Spoznavanje in sodelovanje različnih kultur postaja danes, v pogojih naraščajoče povezanega sveta, nujnost, s katero se soočamo na vsakem koraku. Zelo malo je potrebno, da razlike med njimi postanejo vir konfliktov; mnogo več, da jih razumemo izključno kot izhodišče obojestranskega navdihovanja, zanimanja in nenazadnje medsebojnega sožitja.

 

Kulturno področje torej ni le stvar kulture, povezuje se z vsemi sosednjimi – a njegova glavna vodila ostajajo predvsem kulturna; kot so priznavanje, spoštovanje in veljavljanje različnosti, medsebojna strpnost in sodelovanje, odprtost kulture navzven in navznoter, ter nenazadnje, dosledno spoštovanje kriterijev kvalitete in izvirnosti.

 

Strategija Sektorja za mednarodne odnose v kulturi temelji na prioritetah slovenske zunanje politike in zunanje politike Evropske unije na kulturnem področju. Hkrati sledi aktualnim dogajanjem na slovenskih kulturnih in intelektualnih prizoriščih ter spodbuja njihovo mednarodno uveljavitev. V prizadevanjih Sektor vzpostavlja medsebojno produktivno sodelovanje s kulturnimi institucijami v Sloveniji in tujini, z akademskimi družboslovnimi in humanističnimi ustanovami, s predavatelji, raziskovalci in študenti, ki se ukvarjajo s preučevanjem kulturnih fenomenov. Na ta način Sektor pridobiva potrebno strokovno refleksijo o teh področjih in obenem podpira njihovo uveljavljanje na znanstvenem področju doma in v tujini.

 

S promocijo medkulturnega in medcivilizacijskega dialoga, doslednim spoštovanjem kulturne mnogoterosti znotraj članic EU in med njimi, z vzpodbujanjem mobilnosti umetnikov, umetniških del in zbirk ter z upoštevanjem načel evropske sosedske politike želi prispevati k čim večji pretočnosti zunanje meje Evropske unije ter k dialogu med civilizacijami. Posebno pozornost posveča skrbi za slovenski jezik.

 

Program dela Sektorja temelji na bilateralnem in multilateralnem sodelovanju. Promovira dela manj uveljavljenih, a prodornih slovenskih umetnikov mlajših generacij, ki jih dopolnjuje s projekti mednarodno uveljavljenih slovenskih umetnikov. Na tem področju sektor posebno pozornost namenja tudi temam, ki združujejo znanost in umetnost in z referenčnimi institucijami razvija programe, ki se tičejo teh področij.

 

Slovenija tudi preko mednarodne kulturne politike podpira usmerjenost Zahodnega Balkana k evropskim integracijam ter v okviru širjenja prostora evropske sosedske politike omogoča večjo mobilnost med državami iz tega dela Evrope in Evropsko unijo. S pomočjo članstva v Forumu slovanskih kultur Slovenija izraža tudi svojo zgodovinsko povezanost s širšim slovanskim prostorom.

 

Slovenija posebno pozornost posveča sodelovanju s sosednjimi državami, srednjeevropskemu kulturnemu prostoru (Kulturna platforma, SEP); kot sredozemska država posveča Slovenja posebno pozornost sodelovanju z Ustanovo Anne Lindh, znotraj Euromediteranskega procesa.

Preko ASEF se sektor vključuje tudi v evropsko azijski dialog (ASEM). Sektor za mednarodne odnose v kulturi spremlja tudi delo mednarodnih organizacij kot so OZN, BIE, UNESCO, Svet Evrope, Pakt stabilnosti za JV Evropo ipd. Sektor skrbi tudi za sklepanje in izvajanje bilateralnih krovnih sporazumov in programov na področju kulture, znanosti in izobraževanja.

 

Od 1992 je bilo podpisanih štirideset krovnih mednarodnih sporazumov o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti s temi državami: Albanijo, Argentino, Avstrijo, BiH, Bolgarijo, Ciprom, Češko, Egiptom, Estonijo, Francijo, Grčijo, Gruzijo, Hrvaško, Indijo, Iranom, Italijo (še neveljaven), Izraelom, Jordanijo, Kitajsko, Kazahstanom, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Makedonijo, Malto,Mehiko, Poljsko, Portugalsko, Republiko Korejo, Romunijo, Rusko federacijo, Slovaško, Španijo, Turkmenistanom, Turčijo, Ukrajino, Veliko Britanijo, ZR Nemčijo, Republiko Srbijo, poleg teh pa še naslednji štirje sporazumi: z ZDA - kult. dediščina, ZDA – Fulbrightov program izmenjave, sporazum o delovanju kulturnih centrov s Francijo in sporazum o delovanju kulturnih centrov z Veliko Britanijo. Pet sporazumov pa je bilo prevzetih z nasledstvom (z Avstralijo, Belgijo, Italijo, Japonsko in Nizozemsko).