Skoči na vsebino

POSTOPKI UGOTAVLJANJA KRŠITEV PRAVNEGA REDA EU

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) v skladu z 49.m členom Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 43/01 (23/02 popr.), 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14) sodeluje pri pripravi odgovorov Republike Slovenije v predsodnih postopkih, t. j. v postopkih za ugotavljanje kršitev pravnega reda Evropske unije, ki jih Evropska komisija sproži zoper Republiko Slovenijo.

 

V skladu z 49.n členom Poslovnika Vlade Republike Slovenije MZZ sodeluje pri pripravi  opredelitev Republike Slovenije v sodnih postopkih, ki jih za potrebe sodnih postopkov pred Sodišči Evropske unije vlada obravnava in sprejme in s katerimi poda usmeritvena navodila Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije za zastopanje.

 

Koordinacija predsodnih postopkov, ki jo izvaja MZZ, zajema tudi spremljanje vseh postopkov, tako formalnih kot neformalnih, ki jih Komisija uvede zoper Republiko Slovenijo v primeru kršitev določb prava Evropske unije. Največ postopkov v zvezi s kršitvami se konča že v fazi administrativnega oziroma predsodnega postopka, zato je pravilno in pravočasno ukrepanje države članice ključnega pomena.


Kratek pregled postopka za ugotavljanje kršitev v skladu z 258. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in povezava s postopkom za izrek denarne kazni v skladu z 260. členom PDEU

 

Predsodni postopek zoper državo članico zaradi domnevne kršitve pravnega reda Evropske unije sproži Komisija. Ta kot varuhinja pravne ureditve Evropske unije namreč skrbi za pravilno in popolno izvajanje pravnega reda Evropske unije. Postopek za ugotavljanje kršitev je urejen v 258. členu PDEU.

 

Komisija pred uvedbo formalnega postopka kršitve v skladu z 258. členom PDEU postopek začne v EU pilotu, kjer zbira informacije o pravnem in dejanskem stanju zadeve. V neformalnem delu postopka država in Komisija iščeta skupne rešitve. Neformalni del postopka je neobvezen in Komisija se sama odloči, ali ga bo sprožila ali ne. Z namenom izboljšanja neformalnih stikov z državami članicami je Komisija aprila 2008 uvedla EU pilotni projekt, ki naj bi zagotovil odpravo morebitnih kršitev prava Evropske unije v najzgodnejši fazi postopka brez uvedbe formalnega postopka za ugotavljanje kršitev. Za komuniciranje med službami Komisije in organi držav članic v okviru EU pilota je bila vzpostavljena spletna zbirka podatkov. Za upravljanje tega sistema je bila vzpostavljena mreža kontaktnih točk pri službah Komisije ter v posameznih državah članicah, s katero se zagotavlja, da zadeve prispejo v reševanje k pristojnim organom. Kontaktna točka v Republiki Sloveniji je Sektor za splošne in institucionalne zadeve v Ministrstvu za zunanje zadeve.


Formalni del postopka za ugotavljanje kršitev se začne z izdajo uradnega opomina, s katerim Komisija opredeli domnevno kršitev ter izrazi svoje pomisleke in pozove državo članico, naj v roku (običajno dva meseca) poda svoje pripombe.

 
Če dogovor med državo članico in Komisijo glede morebitne kršitve še vedno ni dosežen in je Komisija prepričana, da država članica krši pravo Evropske unije, naslovi na državo članico obrazloženo mnenje, v katerem navede kršitev in določi rok za njeno odpravo (običajno dva meseca).

 
V primeru, da država članica ne ravna v skladu z obrazloženim mnenjem in ne odpravi kršitve v roku, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču Evropske unije. Sodišče izda sodbo, s katero ugotovi, ali je država članica kršila pravo Evropske unije ali ne. Gre za ugotovitveno sodbo.


Nadaljnji potek dogajanja je odvisen od tega, ali in v kolikšni meri država članica izpolni sodbo Sodišča. Če Sodišče ugotovi, da je država članica kršila pravo Evropske unije, sodbi pa se ne podredi, lahko državi članici naloži plačilo kazni. Izpolnjevanje obveznosti iz sodbe spremlja Komisija; ta tudi predlaga kazen, ki naj jo Sodišče naloži državi članici. Komisija mora, preden zadevo ponovno predloži Sodišču in zahteva plačilo kazni, izvesti nov predsodni postopek – izdati mora nov uradni opomin. Postopek za določitev kazni določa 260. člen PDEU.

 

Kazen, ki jo Komisija lahko predlaga, je dnevna denarna kazen ali/in pavšalni znesek. Višina kazni je odvisna od resnosti kršitve in njenega trajanja. Končna določitev višine kazni je v pristojnosti Sodišča.

 

Kadar pa države članice ne prenesejo v svoj pravni red v roku direktiv, sprejetih v skladu z zakonodajnim postopkom, lahko Komisija od Sodišča zahteva, da državi članici naloži plačilo kazni že v prvi ugotovitveni sodbi v skladu z 258. členom PDEU. To možnost, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, določa tretji odstavek 260. člena PDEU.

 

Potek koordinacije predsodnih postopkov v Sloveniji

 

Skladno z 49.m členom Poslovnika Vlade RS mora odgovore v predsodnih postopkih potrditi Vlada RS. Predlog odgovora pripravi pristojno ministrstvo ali vladna služba v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve ter Službo vlade za zakonodajo. Sektor za splošne in institucionalne zadeve v zvezi s pripravo odgovora v posamezni zadevi skliče usklajevalni sestanek, na katerem se dogovorijo vsi potrebni koraki za pripravo odgovora.

 
Odgovor RS, ki ga potrdi vlada, Služba vlade za zakonodajo pošlje Evropski komisiji prek elektronske baze za postopke ugotavljanja kršitev (baza INFR).

 


Povezave:

 

Evropska komisija

 

Sodišče Evropske unije

 

Generalni sekretariat Evropske komisije

 

 

Kontakt:

 

Sektor za splošne in institucionalne zadeve