Skoči na vsebino

MAKROREGIONALNE STRATEGIJE EVROPSKE UNIJE

V programskem obdobju 2007–2013 so se pojavile nove oblike teritorialnega sodelovanja, kot prilagojeni odzivi na makroregionalne izzive. Evropska komisija je na zahtevo Evropskega sveta pripravila dve makroregionalni strategiji, za regiji Baltskega morja in Podonavja. Na podlagi sklepov Evropskega sveta decembra 2012 je EK do konca l. 2014 pripravila tudi strategijo za Jadransko–jonsko regijo, konec leta 2015 pa je bila potrjena še Strategija EU za Alpsko makroregijo. Slednji Slovenija v letu 2016 predseduje.
 
V obstoječih strategijah je makroregija opredeljena kot "območje, ki obsega ozemlja različnih držav ali regij, ki so med seboj povezana z eno ali več skupnih značilnosti ali izzivov". Gre za proces medvladnega sodelovanja, tako da se, kjer je možno, nacionalni interesi na nivoju makro regije uskladijo in s tem lažje implementirajo in tako bolj učinkovito prispevajo k razvoju posamezne države in sočasno celotne regije.

 
Makroregionalne strategije EU so tudi orodje integracije EU, saj, poleg držav članic, vključujejo tudi države nečlanice: kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU in države vzhodnega partnerstva. Sodelovanje pri izvajanju skupnih politik EU s poudarkom na Evropi 2020 je za te države dragocen proces institucionalne krepitve.

Makroregije sledijo usmeritvi 3 x NE (nimajo novih sredstev, ne potrebujejo novih pravnih podlag in ne novih institucij) – zato pa poudarjajo koordinirano upravljanje in skrb za sinergije obstoječega, z boljšim izvajanjem ter optimalno rabo razpoložljivih virov in institucij.
 
Upravljanje makroregionalnih strategij
Evropska komisija je 20. maja 2014 objavila Poročilo o upravljanju makroregionalnih strategij, ki je odgovor na poziv Sveta za splošne zadeve (22. oktober 2013) in je namenjeno spodbuditvi razprav o boljšem upravljanju makroregionalnih strategij. Komisija v poročilu navaja dobre rezultate strategij, predlaga pa izboljšave, da se zagotovi učinkovitejše in boljše izvajanje strategij. Predlaga okrepljeno sodelovanje držav članic in Komisijo na visoki politični ravni, nacionalnih kontaktnih točk in strokovnjakov ter prevzem odgovornosti sodelujočih. Potrebna je jasnost pri organizaciji dela; razmejitev odgovornosti, usklajenost in zadostni viri.
 
Po mnenju Komisije je potrebno izboljšati mehanizme za zagotovitev polnega sodelovanja držav, tudi tistih, ki niso članice EU. Predlaga, da se uporabi in dopolni delo obstoječih regionalnih organizacij, okrepi upravljanje na ravni nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo strateško usklajevanje in spremljanje izvajanja. Uporabljati je potrebno obstoječa finančna sredstva ter boljše usklajevati posebne pobude in programe. Zagotoviti je potrebno trajnostno podporo ključnim izvajalcem, zlasti z institucionalno podporo in podporo transnacionalnih programov za obdobje 2014-2020, boljše obveščati javnost in sporočanje o delu, izboljšati uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije.
 
Makroregionalne strategije EU in teritorialno sodelovanje v programskem obdobju 2014-2020
Svet EU je na zasedanju junija 2012 naložil Evropski komisiji, da do junija 2013 izvede vrednotenje obeh EU makroregionalnih strategij: Strategije EU za Baltsko morje in Strategije EU za Podonavje. Junija 2013 je EK sprejela prvo oceno o dodani vrednosti sodelovanja na makroregionalnem področju, ki med drugim izraža pozitivno mnenje o obstoječih strategijah.
 
Na podlagi poročila Evropske komisije je Svet za splošne zadeve 22. 10. 2013 sprejel sklepe o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (Added Value of Macro-Regional Strategies).

Sklepi pozitivno ocenjujejo delovanje obstoječih makroregij  - Baltske in Podonavske. Predlog sklepov ugotavlja dodano vrednost makroregij: (1) krepitev sodelovanja med udeleženimi državami EU in sosednjimi državami nečlanicami EU, kar omogoča učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev; (2) uporaba različnih EU, nacionalnih in regionalnih politik (v zvezi s sodelovanjem pri upravljanju morja in voda) prispeva k izpolnjevanju ciljev Strategije 2020, razvoju notranjega trga, varnosti in trajnostnemu razvoju regij ter ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; (3) izboljšanje obstoječih mehanizmov in mrež za sodelovanje med državami, kar vodi k boljši koordinaciji in učinkovitosti; (4) prispevek k transnacionalnim projektom in izboljšanje dostopa do financiranja novih idejnih projektov. Sklepi poudarjajo, da morajo nove makroregionalne strategije med drugim imeti jasno dodano vrednost in zagotovljeno močno politično voljo sodelujočih držav. Priporočjoa omejitev na omejeno število ciljev in zagotovitev administrativne podpore za njihovo uresničitev.
 
Transnacionalni programi
Na makroregionalne strategije se vežejo tudi transnacionalni programi EU: PodonavjeJadransko-jonski transnacionalni program in Območje Alp . RS sicer sodeluje tudi v programu Srednja Evropa in Mediteran. Več o transnacionalnem teritorialnem sodelovanju na: http://www.svrk.gov.si/si/delovna_podrocja/evropsko_teritorialno_sodelovanje/

 

 

Slovenija v makroregionalnih strategijah
Republika Slovenija je na podlagi sklepov Evropskega sveta edina država, ki je vključena v izvajanje treh od štirih makroregionalnih strategij EU: Podonavsko, Jadransko-jonsko makrostrategijo in Alpsko makrostrategijo.

 

Republika Slovenija je svoj interes v okviru makroregionalnih strategij nedvomno prepoznala na področju mednarodnih prometnih tokov in razvoju le-teh v Podonavju(Ministrstvo za infrastrukturo), na področju institucionalne krepitve in sodelovanja, predvsem z državami Zahodnega Balkana (CEF - Center za razvoj financ)), pri izkoriščanju potenciala morja z zaledjem ob sočasnem trajnostnem varovanju in upravljanju (MOP), v ekološki povezanosti alpskega prostora (Zavod za varstvo narave) ter pri podpori in usmerjanju aktivnosti izvajanja Jadransko-jonske makroregionalne strategije (Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko).


Prepoznane interese Republika Slovenija udejanja tako, da je prevzela vodenje teh področij in s tem vodilno vlogo v regiji pri usklajevanju interesov.


Vlada je aprila 2015 sprejela Informacijo o sodelovanju Slovenije v EU makroregionalnih strategijah in jo poslala v obravnavo Državnemu zboru (skupna seja OZEU in OZP maj 2015).


Informacija, za vse 3 makroregionalne strategije EU enovito predstavlja 4 tipična področja sodelovanja: gospodarsko, infrastrukturno (transport in energetika), okoljsko in institucionalno povezovanje. V okviru teh 4 področij sodelovanja so predstavljene tiste vsebine, ki so jih resorna ministrstva pripoznala kot skladne z nacionalnimi prioritetami in navedeni ukrepi, s katerimi jih bodo udejanjili. Vsak v tabeli naveden ukrep je podrobneje razdelan v prilogah, ki so jih pripravila posamezna resorna ministrstva. 


V Informaciji je predstavljena tudi pot, kako se pride do EU makroregionalnih projektov in kaj makroregionalna vidnost omogoča, predvsem pri iskanju novih poslovnih priložnosti in dostopa do finančnih virov. Pri dostopnosti do virov financiranja pričakujemo v bodoče še dodatne možnosti, saj si ministri na EU ravni močno prizadevamo za sistemsko ureditev, ki naj vključi relevantnost projektov za makro regijo kot enega od meril pri izboru projektov za financiranje v okviru javnih (EU) sredstev.

 


Vlada in DZ sta se dogovorila, da bosta na tej osnovi vsaj 1x letno preverila stanje izvajanja in dosežene rezultate. Maja 2016 je sledilo poročilo o opravljenih aktivnostih na področju makroregionalnih strategij, od marca 2015 – do marca 2016 (poročilo.zip).

 

V sredini maja 2015 so se na Stalnem predstavništvu dežele Baden – Wurttenberg v Bruslju sestali visoki predstavniki držav EU ("High level group") in sprejeli skupno izjavo, ki se nanaša predvsem na skupna prizadevanja pri zagotavljanju sinergij med razpoložljivimi finančnimi sredstvi in projekti, ki imajo vidno dodano vrednost za (makro)regijo.

 

Visoki predstavniki so se sestali tudi 31.maja 2016, da bi proučili aktivnosti in dosežke v okviru makroregionalnih strategij, predvsem pa, da bi z izkušnjami in pridobljenim znanjem pripomogli k oblikovanju poročila Evropske komisije Evropskemu svetu.

 

Izjava 1, izjava 2

KONTAKT

Mag. Andreja Jerina
T: +386 (0)1 478 6142
E: andreja.jerina(at)gov.si